Ta paranoja, zadnja v vrsti te sorte, z nemci traja že vsaj od prehoda iz 19. v 20. stoletje ko so nemci de facto postali prva industrijska sila tedanjega sveta. Širijo jo pa tisti, ki so izgubili primat prve ekonomije sveta kasneje pa še status prve imperilane države sveta, angleži. Francozi so po drugi svetovni vojni razumeli da so bili 100 let nategovani s strani angležov in da so svojo kri prelivali za angleške interese in se lotili projekta združevanja kontinentalne Europe pod skupen dežnik imenovan najprej skupnost za jeklo in premog danes se pa to imenuje EU. Zato so bili tudi francozi dolgo časa proti da britanci postanejo člani tedanje ES, današnje EU. In danes je to še vedno ista zgodba, britanci še vedno ne razumejo svojega položaja, da so razen London citya, praktično v kakterm koli drugem smislu postali nepomembna država za kontinentalni del Europe, še vedno bi pa radi imeli moč in upliv kot so ga imeli ko so bili še prva imperija sveta. Če greš v zgodovinsko genezo vseh neuralgičnih točk v Europi ( sredozemlje, Balkan,vzhodnoevropsko mejno območje) povsod prideš an koncu do istega zaključka, najdeš britance, ki mešajo drek.