[alek14]
> [pklada]

> Dejstva so naslednja:
> 1. Sneg je, ko je dovolj hladno, ne pa takrat ko je peklensko vroče. Teorija o globalnem segrevanju pade.
> 2. Ko opravičujemo porast snega "v legah, kjer ne bo pretoplo", priznamo, da ni globalnega segrevanja, ampak lahko govorimo samo o lokalnem pregrevanju. Teorija o globalnem segrevanju pade.
> 3. Ledenik pod skuto je leta 2018 večji, kot leta 1989!!! 30let globalnega segrevanja! In ledenik pod Skuto ni nekje na severnem tečaju, na legah "kjer ni pretoplo", ampak v Južni Evropi, manj kot 100km od Jadranskega morja, Sredozemlja!
>
> Moraš imeti pa res domišljijo, da verjameš "poštenim" klimatologom.

Že Macek te je opomnil, da lehko znatno povečanje snežnih padavin preseže majhno segrevanje. To pomeni, da naraščanje ledenika ne pomeni, da ni malo segrevanja (v bistvu ga celo dokazuje - vlaga v zraku).
Ne vem, če ste že vsi pomislili, da zaradi več zimskih padavin in daljšega trajanja odtaljevanja se lahko začetek pomladi premakne proti poletju (negativni T feedback zaradi višje vlage in večjega albeda) in voila - znižanje temperatur.

Tudi tebe bi opomnil, tako kot Mačka. Če je ledenik v Južni Evropi, manj kot 100km stran od toplega južnega morja, po 30 letih globalnega segrevanja večji, kot je bil leta 1989, potem ni tako vroče, kot bi radi "pošteni" klimatologi prepričali svet.

Poglej si tabele za velikost naših dveh ledenikov. Nariši si graf velikost v odvisnosti od časa. Pri obeh grafih boš lahko opazil minimum okoli leta 2003 in naraščajoči trend od takrat naprej. Zelo zgovorno. 15 letnemu naraščajočem trendu pri obeh ledenikih se težko reče, da gre za kratkotrajen statističen odklon.