V Bruslju so za začetek končno spoznali Šarca, ki z Meščevim pooblastilom, nastopa v igralski vlogi predsednika slovenske vlade in ugotovili, da izven naučenih besed po scenariju o ničemer drugem ne ve nič. Potem so prebrali scenarij iz MesecŠarčeve koalicijske pogodbe, ga finančno ovrednotili, dodali zahteve sindikatov javnega sektorja, ki so do sedaj vedno dobili še več kot so želeli, slišali so o napovedani katastrofalni odločitvi o nenormalno visokem zvišanju minimalne plače, ki samo potrjuje Meščevo absolutno oblast v koaliciji in državi.

Ugotovili so, da so v Sloveniji na oblasti tisti, ki nikoli več ne bodo delali, tudi tisti, ki ne želijo delati in so na socialni pomoči, tudi tisti, ki so prisesani na proračun in večinoma parazitirajo na delovnih mestih, tudi tisti, ki opravljajo najmanj zahtevna dela...V Bruslju so ugotovili, da slovenski podjetniki postajamo bolj in bolj tarča političnih napadov in sovraženega govora, ki mu lahko sledi likvidacija, tudi o teroristih iz Islamske države ali AlKaide se tako grdo ne piše in govori...Ocena se ponudila sama, gospodarska rast bo manjša.