[FIN-311684]
Recimo, da danes ni problematična višina davkov, temveč odločitev države, kam bo pobrane davke usmerila in ob današnjem stanju ko so povprečne plače v javnem sektorju za 30% višje od povprečnih plač v gospodarstvu ni razlogov za zvišanje javnosektorskih plač. Poprava krivic in anomalij je le Štrukljeva finta in neskončna zgodba.

Ja, s povprečji je res križ. Ves čas poslušamo, da je povprečna plača pri nas takšna in takšna, ko pa se malo pogobimo v številke pa vidimo, da je pol države na minimalcu, medtem ko je na drugi strani kup raznih jakličev, leničev in podobnih meneđerjev, ki so se do bajno plačanih službic prigrebli po zvezah in sedaj tam dvigujejo plačno povprečje. To je prvi primer, kako lahko povprečje (aritmetična sredina) da precej zavajujoče informacije. Je treba pogledati vsaj še modus in mediano, da vemo, pri čem smo. Drugi primer: stalno poslušamo klobase o plačni neenakosti moških in žensk, kako so te boge reve slabše plačane od moških. Bull shit. Povprečna ženska morda res zasluži manj od povprečnega moškega, ampak le zato, ker povprečni moški zaseda bolje plačano delovno mesto. Na enakem delovnem mestu pa sta oba kar lepo enako plačana, pa naj delata na štanci, ali pa sta predsednika uprave banke. Cvetka Selšek zagotovo ni plačana slabše od predsednika uprave Banke Koper, če pa že, pa ne zato, ker bi bila ženska, temveč zato, ker tam pač bolje plačajo. Se pravi, da je potrebno pogledati, kakšne so značilnosti elementov, ki tvorijo vzorec, katerega povprečje vrednosti variable računaš. In tu pridemo do našega povprečja plače v JS. Ali si morda preveril, kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih v JS in ZS? Dvomim, ker če bi, bi videl, da je izobrazbeno povprečje zaposlenih v JS višje, kot v ZS. www.stat.si/StatWeb/...tePdf/7019 To pa precej pojasni razliko v povprečni plači enih in drugih.

Če javni sektor že zdaj za plače porabi 11% BDP, v Avstriji in Nemčiji menda 9% (mogoče ima kdo natančne podatke?), naj sindikati javnega sektorja znotraj teh 11% BDP delijo kakor vedo in zmorejo, lahko se tudi kregajo brez šikaniranja širše javnosti.

Masa plač v JS je najprej odvisna od njegove velikosti, ta pa je stvar političnega konsenza. Delež javnih izdatkov v BDP pa je odvisen tudi od velikosti države. Logično je, da bo majhna država z določenim BDP p.c. imela ta delež večji, kakor večja država z enakim BDP p.c. ceteris paribus. To je ena stvar. Druga pa je ta, da tudi tokrat, kot ponavadi, vse prerad govoriš na pamet. Marsikatera država EU ima ta delež višji, kot mi. Preveri damijan.org/2018/02/...n-predrag/ Boš presenečen, kdo vse je med njimi.