Ni bistvo toliko v formalizmu ali je dopuščen upravni spor ali ne, bistveno je, da obtožbe Janševe vlade, ki so bile osnova za razrešitev, nimajo nikakršne vsebinske osnove.

AUKN (z vsem spremljajočim zakonskim okvirom) je bila vzpostavljena v rekordni hitrosti parih mesecev kar je brez primerjave v OECD, v prvem letu delovanja je povečala donos firm iz njenega porfelja iz minus 3% na pozitivno nulo oz. izboljšala rezultat za približno 280 milijonov evrov, posamezne rešitve AUKN (obveščanje javnosti , način izbora nadzornikov) so bile s strani OECD opredeljene kot best practice. Državno upravljanj firm je počasi postajalo tako kot bi moralo biti. Ob tem, da je vse to peljalo manj kot 30 ljudi ob manj kot 2 milijonih evrov proračuna letno (poglejte koliko ljudi je danes v SDH in kakšen je njihov letni proračun?) Kje je bil potem problem?

V tem, kot ugotavljajo mnogi, ki so pričali pred Komisijo državnega zbora za ugotavljanja odgovornosti za "bančno luknjo", da je bila AUKN "preveč samostojna". V pogojih vsesplošnega klientelizma in zlorabe javnega zaupanja s strani pooblaščenih oseb, so te izjave čisti kompliment.

Je pa pri tem še moment. Janša, če bi bil pameten in razumen (kar seveda ni) bi takrat ob prevzemu oblasti leta 2012 poklical k sebi tedanjo upravo AUKN in jim ponudil časten odhod. Javna zahvala, glede na to, da so tako Dagmar Komar kot mag Danilo Grašič in seveda Marko Golob relativno premožne osebe, bi bila povsem dovolj. Kolikor vem, so imeli vsi trije boja z mlini na veter (beri oblastjo - predvsem Pahorjeve vlade) poln kufer in so komaj čakali da se AUKN-ja rešijo. Idiot od predsednika vlade in njegov pijanski finančni minister jim te priložnosti seveda nista dala. Nasprotno, še sta naložila na ogenj javnih napadov in se poslužila ostalih umazanih trikov (obtožba za izdajo državne tajnosti, ki je bila kasneje s strani policije zavržena).

V vojni, ki je nastala, sta Marko Golob in Danilo Grašič povezala sindikate, upokojence in stranke opozicije ter temeljito sesula privatizacijsko strategijo Janševe vlade in nemalo prispevala k propadu janševe vlade. Šlo je sicer za stvar prepričanja, vendar je vprašanja ali bi oba zmogla toliko energije in posledične angažiranosti, če bi prej prišlo do mirnega in častnega razhoda z Janševo vlado.

Ustavni spor je epilog več kot 5 letnega pravnega boja v katerem sta Danilo Grašič in Marko Golob dobila popolno zadoščenje v delovnem sporu (ki je določilo še nekoliko višjo odškodnino kot sta jo zahtevala), odločba ustavnega sodišča pa je predvsem stvar časti in moralnega zadoščenja.