V Emiratih imajo ministrstvo za srečo le eno leto. V Sloveniji imamo že dolgo tiho, močno in vplivno ministrstvo za srečo, ki deluje iz ozadja, iz koordinacije sindikatov javnega sektorja, ki z ministrom Štrukljem skrbi za blaginjo in srečo zaposlenih v javnem sektorju kot vladajočem, višjem, privilegiranem in izbranem razredu. Največji problem našega ministrstva za srečo so nesrečniki iz podjetniških vrst in iz zasebnega gospodarstva, ki premajhne davke plačujejo pa še ta spodnji razred (poden) državo precej stane. Vzemimo za primer le zdravstvo. Ta spodnji so veliko bolni in namesto, da pustijo naravi, da poskrbi za njih, se upajo čakati na zdravnika v 150 kilometrski vrsti in le stroške delajo. Za večjo srečo izbranega ljudstva v njihovem sindikalnem politbiroju za srečo verjetno razmišljajo, da bi ta spodnji prejemali pokojnino največ 10 let in seveda, takoj po upokojitvi bi ostali brez volilne pravice.