Avbelj se je lotil zanimive teme, ki bi jo bilo treba obdelovati večkrat in z različnih kotov. Čeprav se z večino tez lahko strinam, se z zaključkom ne morem. V bistvu predlaga (neo)liberalen način reševanja težave: če vsi lahko delajo vse bo trg opravil svoje. Zaključek mi obenem diši po utopičnih socialistih (vsi smo dobri, vsi smo angažirani, vsi skrbimo). Žal temu ni tako. Praviloma imata žaljenje, negativizem in stupidnost vselej kakih 20% pristašev pa ne glede na to o čem teče beseda. Ko novinar (in teh primerov je v nasprotju z Avbljevo tezo veliko), ki ni dovolj informiran ali je celo zlonameren iz različnih (političnih, verskih, osebnih) razlogov objavi bombastičen naslov v smislu Pri Petru smrdi po kraji!, velika večina bralcev to prebere Peter krade! in tega madeža si Peter ne more zbrisati. Vselej mu jo bodo očitali pa naj je res ali ne (tudi če je dokazal na sodišču). Skratka v teoriji ima Avbelj prav, v praksi pač ne.