[FIN-311684]
> [brane]
> > [FIN-311684]
> > > [brane]
> > > > [FIN-311684]
> > > >.

Želiš povedati, da zvišanje davka na dobiček iz 17% na 19% deluje blagodejno na podjetnike?

Ne, ne želim tega reči, tudi jaz sem s podjetniške strani bolj vesel, če je davek 17 %.

S stališča države in centralne banke pa je tako, da je to umen ukrep, ki delno varuje tudi podjetnike.

V državi imaš dva pola: podjetnike, ki sprejmajo tveganja in so zato nagrajeni in varčevalce ter družbo.
Če želiš dolgoročno vzdržnost, se morajo stvari nekako skozi oba cikla recesijo in rast izravnati, drugače imaš v naslednjem ciklu težave.

V recesiji moraš razbremeniti konja, da lahko potegne (torej nižati davke in obresti).
Zato imajo manj varčevalci in družbeni standard.

V drugem delu, ko se rast krepi, je treba konja obremeniti (višati obresti in davke)
Da bodo imeli tudi varčevalci v povrečju nekja obresti in da se bo uredil družbeni standard (vidiš, kako lepo sedaj flikamo ceste...)

Če tega vodstvo države ne uredi je za vse narobe.
Pravica podjetnikov je, da v drugem delu cikla (rast) pizdijo, umni voditelj države pa jih ne sme uslišati.
Hkrati pa so višje obresti in davki v stanju velike rasti tudi varovalka za podjetnike.
Spomni se, da se je leta 2007 zdelo, da se vsak projekt splača, ker so bili nizki stroški financiranja in velika rast.
Višje diskontni faktorji zmanjšajo število projektov, ki bi bili sicer uspešni samo v ekstremno ugodnih razmerah, kot so npr. tudi sedaj in potem je manj bolečin, ko se razmere poslabšajo.

Skratka nižanje davkov, v tako ugodnih razmerah kot so sedaj, bi bil napačen signal, da so lahko uspešni tudi projekti, ki bi navrtali luknje v bankah in drugje v družbi.