Prag za pavšalce in DDV moramo dvigniti na 220 tisočakov, kot v Avstriji in poenostaviti poslovanje in evidence, država bo pobrala več davka in poslovno okolje bo bolj prijazno. Pavšalna obdavčitev je »pogodba« med podjetjem in državo, kot »ključ v roke«. Po tej pogodbi se podjetje obveže, da ne bo »imelo izgube«, ker v pavšalnem sistemu izgube ni. Davčna osnova za dobiček je vedno razlika med 100% prihodki in 80% odhodki. Torej, 20% od prihodka je vedno dobiček in na ta dobiček je potrebno plačati davek na dobiček. Kaj to pomeni v praksi? Npr. če d.o.o. ima 90.000 evrov prihodka, se šteje, da ima 18.000 evrov dobička in država bo zagotovo dobila 3.420 evrov davka na dobiček (19%) ne glede na dejanske poslovne rezultate podjetja (dobiček je lahko višji, lahko je tudi izguba, država bo "njenih" 19% vedno dobila). Pavšalist ne bo več imel interesa »nabijati« nekakšne stroške, dnevnice, kilometrine.... (manj dela za inšpektorje). Sicer, to ni nič novega, ker to že imamo. Poglejmo še naprej, kaj bi morali še postoriti in kakšen bi moral biti poslovni svet po poenostavitvi, ki je danes ni? Poslovne knjige in evidence moramo poenostaviti. Delo računovodij se bo minimiziralo, odpade plačilo dragih licenc za računovodske programe, davčne optimizacije ne bo, kakorkoli, stroški poslovanja se bodo znižali in državni proračun bo zagotovo dobil več. Namesto bilance bo podjetje na koncu leta sporočilo na DURS le prihodke in 20% teh prihodkov se bo štelo za dobiček od katerega podjetje plača 19% davek. Prosto, da bolj ne more biti, podjetje ima poenostavljeno poslovanje in manjše stroške poslovanja, država v proračun dobi davek na dobiček in končno imamo zakon z dvema zmagovalcema na odru, manjša podjetja in državo. Še vstopni prag za DDV in pavšalce je potrebno dvigniti na 220 tisočakov, kot v Avstriji. In zakaj natakar v centru Dunaja napiše račun za dunajski zrezek na škrniclu in se zaradi tega nihče prav veliko ne sekira, avstrijska davkarija najmanj?