Podjetnike je vendar strah, ker položaj v državi ni normalen. Vse
se vrti okrog zaposlenih v javnem sektorju, ki so največje naše
blago in izplačilo njihovih plač in pokojnin je najvišja dodana
vrednost, je položaj definirala Bratuškova. Položaj je takšen, da
se sindikati javnega sektorja, ki v bistvu terorizirajo državo, že
pripravljajo na nove pljačkaške pohode po zasebnem gospodarstvu in
bodo z vlado kmalu začeli nova mirovna »pogajanja«, ki se bodo
končala proti koncu leta in seveda bo vlada, ki je tudi del
javnosektorskih teroristov, v pogajalski farsi ustregla javnem
sektorju in mu v naslednjem volilnem letu dodelila nekaj
stomilijonov helikopterskega denarja. Seveda, največji plačnik bomo
podjetniki, zasebno gospodarstvo in naši delavci. Državna podjetja
ne štejemo, ker jim je vseeno kar se dogaja v davčnem okolju. V
Sloveniji je položaj podoben kot v Kolumbiji, kje imajo
teroristično organizacijo Farc in vlada mora vsako leto skleniti
(kupiti) premirje z njimi, tudi v Sloveniji imamo teroristične
sindikate javnega sektorja in vlada mora prav tako kupiti premirje
z njimi, razlika je le v tem, da se v Kolumbiji vlada dejansko bori
proti Farcu, pri nas pa je vlada v incestnem odnosu s sindikati
javnega sektorja, kajti na eni in na drugi strani se »pogajajo«
člani sindikatov javnega sektorja.