Pri Cerarju med označevalcem in označencem ne obstaja fiksna korelacija tudi ne obstaja primarni pomen besede. Označevalec je vizualna ali slušna podoba besede, označenec pa pomen besede. Pri Cerarju prihaja do Lacanovega drsenja pomena z dodatkom, da se nam izmakne pravi smisel, sam nastanek pomena. Drevo je drevo, ni gozd, ni les, ni iglavec in ni listavec, ampak zgolj drevo...Cerar je nemisleče drevo, ki govori.