O delovnih inšpekcijah in oblikah zaposlitve dodajam:
To, kar piše Vinci, je seveda čisto res, meja 80 odstotkov prihodkov iz enega naslova je res arbitrarna in nima toliko skupnega z vsebino, ki jo določa sistematizacija delovnih mest in da je neprimerno, če na sistematiziranem delovnem mestu, za katerega je predvideno delo z delovnimi sredstvi zaposlovalca in ki poteka v delovnih prostorih zaposlovalaca, "zaposliš" espeja. Seveda to razumem.
Je pa bistveno bolj vsebinski moment sledeč in ta postaja vse bolj razširjen in pomemben. Če zaposliš espeja na takšnem delovnem mestu zato, da bi obšel predpise in da bi prav zato kot delodajalec varčeval - ne plačaš malice, prispevkov dopusta - to je ena stvar, ki je v mojem vrednostnem sistemu dokaj sporna, predvsem zato, ker delavca prineseš naokoli.
Če pa imaš za delovno mesto "na voljo" recimo tri tisoč evrov na mesec in če se človek noče redno zaposliti, ampak želi celoten znesek na računu, ker da si bo sam plačeval malico, dopust prispevke in vse ostalo, kaj naj naredim? Še posebej, če gre za delovna področja, ki so mejna? Sam kot delodajalec ne privarčujem, espe si vse rihta sam, ker želi pobegniti iz sistema, ki je zanj nepravičen. Po odloćbi je edina možnost, da se espe pusti zaposliti ali pa moram z njim pretrgati sodelovanje. In če ga pač pretrgam, potem ni "ničesar".
Na nek način mi torej odločba inšpekcije celo malo pomaga, se ne rabim več "zajebavat", ampak zadovoljstvo "prisilno" zaposlenega je manjše, ker mora v sistem in se počuti zaradi nerazumnih dajatev prikrajšanega.
Kaj zdaj?
Lep pozdrav,
Peter