Avtorja se zavedata, da bodo tudi v prihodnosti telesne in intelektualne sposobnosti s staranjem pešale.

Julian Simon je krasno pojasnil, da je glavni vir na planetu človek in njegovo inoviranje. In so zato napovedi, ki izhajajo iz statičnosti človeške družbe na zelo majavih nogah.

Zgolj primer: znanost na staranje gleda kot na bolezen in ne (več zgolj) kot na ireverzibieln, neizogiben proces. Določene učinke staranja znamo, npr. z izvornimi celicami, že zavrteti nazaj.

Svet v katerem bomo šli vsakih 15 let na generalni servis in čas, ko nam sposobnosti ne bodo več pešale, če si bomo le lahko privoščili obnavljanje - v prihodnjega pol stoletja ni več nepredstavljiv.

Zato nekih gigantskih ukrepov na projekcije kako bo čez 50 let morda ni smiselno pripravljati. Ker ... najverjetneje ne bo tako.