Frekvenca obratovanja vlakov in tudi avtobusov na splošno v Sloveniji ni prebogato zastavljena. Vlakov je zares premalo, ponekod javni prevoz ne dosega niti minimalnih standardov, kar se tiče razpoložljivosti oz. pogostosti javnega prevoza. Problemov je več, npr.:

- premajhno število in neustreznost večine potniških garnitur za daljša potovanja
- zastarelost skoraj celotne železniške infrastrukture(vse proge, razen obnovljenega odseka Pragersko-Hodoš)
- praktično neobstoječe daljinske železniške potniške povezave(beri: več kot 90% javnega potniškega železniškega prometa je lokalnega, IC vlakov je le za vzorec pa še ti niso bistveno hitrejši od navadnih lokalnih potniških vlakov)
- neusklajenost voznih redov potniških vlakov(SŽ že same s sabo ne znajo urediti povezav, kaj šele z ostalimi prevozniki) in nepovezanost avtobusnega in železniškega potniškega prometa
- zastarele dizelske potniške garniture(tudi po elektrifikaciji proge Pragersko-Hodoš je 50% slovenskega železniškega omrežja neelektrificiranega, v dizelski vozni park pa SŽ ne vlagajo skoraj nič).
- ...