Pri razmišljanih o drugi Švici so imeli prste vmes megalomanija, iskanje prestiža in fantaziranje, ki smo se jih morda navzeli na Balkanu. Skoraj 15 let po osamosvojitvi so nekateri blodili, da naj bi postala Slovenija nekakšen svetilnik sveta. Nad državami višegrajske skupine smo se vzvišeno zmrdovali.
Slovenija je imela ob in še kar dolgo po osamosvojitvi močno prenapihnjeno podobo o sebi.

10/10

Nismo se zgledovali po njihovem prepričanju, da mora imeti majhna država močno izobraženo in internacionalizirano tako humanistično kot tehnično elito, da mora biti v majhni državi raven splošne izobrazbe visoka. V samostojni Sloveniji smo z gradnjo univerz v vsaki vasi nadaljevali prakso prejšnjih časov množične proizvodnje mediokritet, kar se močno kaže tudi v političnem razredu.

10/10

Sicer je pa ta naslov zavajajoč, ker kakor obračunava z nekim mitom, ampak z napačne strani - od zadaj. Boljši naslov bi bil obrnjen v prihodnost: Zakaj Slovenija ne bo Švica?

Mogoče tudi zato, ker ima Švica državne železnice, na katere so Švicarji ponosni, so simbol točnosti in učinkovitosti in ekološke naravnanosti. Tako močan simbol, da ponosno prodajajo celo replike dizajna železniških ur.

Mogoče tudi zato, ker sta v Švici dve največji maloprodajni trgovski verigi dolgoletni zadrugi in skoraj nikomur ne pride na pamet, da bi klečeplazno pozdravljal osvajalski pohod tujih trgovcev.

Mogoče tudi zato, ker so se v Švici menda prebivalci opredelili, da na domačih tleh ne želijo raznih mega prvenstev ali olimpijad, pri nas pa se zganja celo dramo zaradi samo na pol uspele dvojne kandidature Planice. In ob tem dramatiziranju popolnoma zamolči, da je Oberstorf kandidaturo za SP dobil šele v petem poskusu, Planica pa je "pogorel" trikrat.

Ker tovrstne in še slabše mite silno rabita mediokritetni "levica" in "desnica", mora Slovenija še naprej živeti z več kot stoletje starimi nacionalističnimi in balkansko neracionalnimi mitologijami, ki jih dirigirajo deželne mediokritetne elite. Tragično je, da je (pre)velikemu delu naroda to všeč.