Dejansko pa je Švica, kot jo poznamo danes, nastala leta 1848 z zmago liberalne revolucije in njenih vrednot, nosilci teh vrednot pa so bili nemško in francosko govoreči podjetni protestanski meščani, ki so premagali podeželske katoliške kantone.

Slovenija je nastala z osamosvojitvijo -- trdijo osamosvojitelji
Slovenija je nastala z NOB --- trdijo revolucionarno socialistični "osvoboditelji"

Ti "osvoboditelji" pa so v socialistični revoluciji "premagali" podjetne liberalne meščane. (za začetek glej Deklaracijo CK -KPS z dne 16.9.1941 - 2. točka: Vsi veleposestniki, kapitalisti,idustrijalciin kulaki se morajo likvidirati

In glej učinek zgolj tistih, ki jih niso fizično likvidirali, temveč so v "dogmatičnem zatiranju uspešnih" likvidirali njihova podjetja v t.i. družbeno lastnino!

Prezidij Ustavodajne skupščine LRS je pod predsedstvom Josipa Vidmarja izdal ukaz o določitvi gospodarskih podjetij republiškega značaja Uradni list LRS z dne 30. 11. 1946, kar je pomenilo da se razlastijo naslednji : 1.Ing. Umek Anton Ljubljana, 2. Ing. Pretner Aleksander Ljubljana, 3. Ing. Šramel Vladimir Ljubljana, 4. Bricelj Ivan Ljubljana, 5. Gabrijelčič Just Ljubljana, 6. Ljubljanska gradbena ind. družba Ljubljana, 7. Slokan Ivan Ljubljana, 8. Ing Živec Franc Ljubljana, 9. Zupanc Janez Ljubljana, 10. Battelino Angel Ljubljana, 11. Zupan Miroslav Ljubljana, 12. Plemelj Ivan Bled, 13. Ing. Jelenc - ing. Šlajmer Maribor, 14. Križaj Vinko Ljubljana, 15. I. slovenska zidarska- zadruga Ljubljana, 16. Tomažič Emil (nasl.) Ljubljana, 17. Ing. Cmak Henrik Celje-okolica, 18. Zakotnik Ivan Ljubljana, 19. Kamnikar Alojzij Ljubljana, 20. Ravnikar Franc Ljubljana, 21. Martineo Franc Ljubljana, 22. Hotel Toplice z depandansami Bled, 23. Pension, Mon Plaisir Bled, 24. Hotel Bellevue Boh. Jezero, 25 . Hotel Pošta Celje, 26. Hotel Triglav Dobrna, 27. Hotel Evropa Kranj, 28. Hotel Erika Kraniska gora, 29. Hotel Slon Ljubljana, 30. Hotel Orel Maribor, 31. Hotel Pri zamorcu Maribor, 32. Zdravilišče Rimski vrelec, 83. Hotel Triglav Rogaška Slatina, 34. Gabrniška Slatina, 35. Kostrivniška Slatina, 36. »Alko« -Adolf Lorant & Co. Ljubljana, 37. Barbič Marin Ljubljana, 38. Cesar Minka Ljubljana, 39. Čermelj Kristijan Ljubljana, 40. Gregorc & Ko. Ljubljana, 41. I Knez Ljubljana, 42. Levanič Josip Ljubljana, 43. »Chemolabor« Lovše Anton Ljubljana, 41. “Papiroteka« Ljubljana, 45. Brača Periš Ljubljana, 46. Petelinc Josip Ljubljana, 47. Podboršek Peter Ljubljana, 48. Radovič Pio Ljubljana, 49. »Salus« Ljubljana, 54. Splošna trg. družba z o. z. Ljubljana, 51. Standard Vacuum d. d. Ljubljana, 52. Šoštarič, Petan & Erker Ljubljana, 53. Urbanc Feliks Ljubljana, 54. Ant. Krisper Coloniale Ljubljana, 55. Zelinka Emerik Ljubljana, 56. Jelačin Ivan Ljubljana, 57. Kollmann F. Ljubljana, 58.I. C. Mayer Ljubljana, 59. Prometni zavod Ljubljana, 60. Dolenjske železnice, 61. Lokalna železnica Kranj-Tržič, 62. Lok. železnica Ljubljana-Vrhnika, 63. Stavbinska in hotelska d. d. Union Ljubljana, 64. Centralna transp. družba z o. z. Ljubljana, 65. Andrašič Ignac Kranj, 66. Crobath Mirko dr. Kranj, 67. »Kovina« d. z o. z. Kranj, 68. »Koža« d. z o. z. Tržič, 69. Majdič Peter »Merkur« Kranj, 70. Savnik Ivan Kranj, 71. Adamič Anton Kranj, 72. Adamič Ivan Kranj, 73. Celjska vinarna d. z o. z. Celje, 74. Fazarinc Anton Celje, 75. Jug. standard Vacuum Oil Co. Celje, 76. Mastnak Alojz Celje, 77. Schimmel & Comp. d. z o. z. Celje, 78. Bergant Stane Maribor, 79. Gajšek Ivan Maribor, 80. Jug. Standard Vacuum Oil Co. d. d. Maribor, 81. Koražija Ivan Maribor, 82. Pinter & Lenard Maribor, 83. Povodnik Josip Maribor, 84. Slik Anton Maribor, 85. Gadih Regina Maribor, 86. Kosi Viktor Maribor, 87. Kovačič Ivan Maribor, 88. Heklič Štefan Mur. Sobota, 89. Korošec Franc Gor. Radgona, 90. Vrabel Franjo Ptuj, 91. Brenčič Anton Ptuj, 92. Oset Miloš Maribor, 93. Kobe Roman Novo mesto, 94. Medic Ivan Novo mesto, 95. Žic Ljudevit Novo mesto, 96. Kastelic Franc Novo mesto.
Slovenija taka kot je na žalost nastala, ni nastala z liberalno revolucijo – torej pravimi liberalci tipa Ljubo Sirc, ljubljanski župan Hribar, podjetnika Hribarja (grad Strmol), … , temveč je nastala ko so prekocuhi in prevarantje v socialistični revoluciji in državljanski vojni premagali podjetne liberalce. Ne z lokom kot Wiliem Teel temveč s puškino cevjo in puškinim kopitom so v borbi za »novi svet« in »novega človeka« prišli na oblast in »osvobodili« slovenski prostor liberalnega podjetništva.

»Novi človečki« iz »novega razreda« /Milovan Đilas – Novi razred/, kateri povsem v nasprotju s švicarskimi vrednotami o švicanju, skromnosti in samoomejevanju še naprej »troši« z revolucijo prigrabljeno premoženje, je že zdavnaj ne samo v Švici temveč na različnih otokih in zelenih oazah virtualnega kapitala.

Slovenci nič se bat, voda na otokih narašča in zelene oaze se sušijo, samolustracija prihaja, z njo pa tudi ekonomska lustracija in (širše družbeno) spoznanje, da je različnost revolucij nastanka držav različna. Hinavščina »naših« nadutih revolucionarjev pa neizmerna in zato usodna.



SLOVENIJA NI ŠVICA PRAV ZATO!