[gobim]
> [mimoidoci]

> "Tudi opcijske pogodbe so derivativi. V vašo številko 700 tisoč milijard USD (obseg derivativnih poslov), ki jo manipulativno navezujete tudi na nekakšna denarna sredstva v obtoku, sodi tudi naslednja zgodba.

> Tudi pojem fixing tečaja (za LIBOR, FOREX, zlato, srebro, …) ne pomeni, da te tečaje na silo uravnavajo centralne banke s pomočjo investicijskih bank, kot bi izhajalo iz vaših komentarjev, ampak so fixingi poravnalni tečaji ob presečnih urah, ko se določajo enotni dnevni poravnalni tečaji (iz množice nihajočih intraday tečajev zadnjih 24 ur) za poravnave in vrednotenja znotraj finančnih trgov za določen dan.
>
> Problem, ki ga vidi avtor članka Tadej, je torej v dogovorni ekonomiji. A ne v vaši posplošeni in izmišljeni varianti dogovarjanja, ki to sploh ni, temveč v varianti, ki se dogaja Venezuelam in Slovenijam tega sveta. Centralno plansko uničevanje države pomeni naprimer, da nek državni funkcionar zaukaže dobičkonosnim državnim podjetjem ELES, GEN energija in Pošta Slovenije, da iz svojih dobičkov rešujejo izgubarsko banko NKBM v višini 47,5 mio EUR."

Mimoidoči, pa spet na polno forco in takoj s podtikanjem slabih namenov. Malo več spodobnosti ne bi škodilo. 700 tisoč milijard je obseg realnih (denarnih tokov) v povezavi z derivativi.

Kar se tiče fixing-a se ta izraz (ki se res uporablja tudi pri določenju poravnalnih tečajev) tukaj uporablja (kot je tudi običajno) v drugem pomenu. In sicer v nedovoljenem dogovarjanju ključnih akterjev na trgu. In če ste spremljali dogajanje na svetovnih finančnih trgih (kar izgleda ste), potem boste vedeli, da je v z zadnjih letih prišlo do vrste afer, ki obsegajo tako nedovoljeno dogovarjenje predvsem s strani (investicijskih) bank glede obrestnih mer (LIBOR škandal), zlata (banke, ki so sodelovale pri določanju London fixing-a), .....Ves svetovni delniški trg držijo pokonci (višino delniških tečajev) CB s svojimi intervencijami. Isto je z obveznicami in še bolj to velja za stateške surovine (zloraba nafte za politične razloge: glej sestanek Kerry Abdulah sept 2014 ali pa Kissingerjevo intervencijo 1972 v Saudski arabiji ali podobno Reaganovo zgodbo 1986). Vsi ti škandali so imeli za posledico sodne postopke, ki pa so se praviloma končali s poravnavami. Ali drugače, praktično nihče ni bil obsojen kljub milijardnim škodam.

Mimoidoči, v velikem belem svetu je bistveno več dogovorne ekonomije kot si si sposoben priznati. Predvsem v finančnem svetu. Največji idioti so tisti (ti ponavadi tudi najbolj nasedejo v naslednji krizi), ki verjamejo, da igrajo na trgu kjer velja nevidna roka ponudbe in povpraševanja. "The whole game is rigged" - ko boš to dojel, boš mogoče kdaj kaj zaslužil na trgu.

Kar se NKBM tiče, gospodar dela s svojim kapitalom to kar mu ustreza. Tudi daje obvezna navodila d.o.o.jem. Povsod po svetu. Tudi v skladu z OECD Corporate guidelines. Še posebej, če je odločitev podprta z 2 sklepoma vlade in DZ. Sicer pa je AUKN takrat naredila logično potezo. Namreć v pasivi NKBM je bilo takrat 406 milijonov kreditov tujih bank, ki so imeli zelo jasen covenant glede državnega lastništva. Tj. lahko bi zahtevale vračilo kreditov (kar bi pomenilo takojšnji stečaj banke), če bi državni lastniški delež padel pod določen % (Glej prospekt ob izdaji delnic na Varšavski borzi 2011). Uprava ni imela nikakršnega formalnega (ali neformalnega ) zagotovil, da se to ne bi zgodilo. Tega Ti Petra Sovdat namenoma ni hotela povedati v Financah. Je pa škoda, da AUKN takrat ni uspelo v celoti odstaviti NS (predvsem predsednika) in posledično Upravo. Če bi ji takrat to uspelo, bi bil verjetno obseg slabih terjatev bistveno manjši kot se je potem ugotavljal dec 2013.

Lep dan še naprej

Hehe Marko, priznam, da imate posrečen odnos do argumentiranja teorije derivativov in opletanja z velikimi števili. Recimo s tistimi 700 tisoč milijardami, ki bi jih že v štartu lahko poimenovali kar 700 bilijonov, ker bi bilo to vam lažje zapisati, bralcu pa bolj verodostojno prebrati in poiskati vaš vir, ker ga vi sami ne navedete. Zato sem vaš vir (wikipedia) namesto vas poiskal kar sam. Glasi se:

“To give an idea of the size of the derivative market, The Economist has reported that as of June 2011, the over-the-counter (OTC) derivatives market amounted to approximately $700 trillion, and the size of the market traded on exchanges totaled an additional $83 trillion.[8] However, these are "notional" values, and some economists say that this value greatly exaggerates the market value and the true credit risk faced by the parties involved.”

Rezime: Derivativi imajo eno grdo lastnost. Namreč to, da se za nobenega od vseh trenutno sklenjenih derivativov na celem svetu ne more vedeti, kakšen bo njegov obseg »realnih« denarnih tokov (tu prevzemam vašo dikcijo o realnosti, ker realnost denarnih tokov iz naslova derivativov pri resnih finančnikih ne obstaja). Hvala torej vaši kristalni krogli, ki nam že vnaprej servira realni obseg denarnih tokov derivativov. Škoda, ker je tako podoben njihovi nominali iz wikipedie, znesku na katerega se nanašajo sklenjene pogodbe in ki nima nikakršne povezave s kasnejšim dejanskim denarnim tokom, ki iz teh poslov izhaja in ki je neprimerno manjši in stohastičen. Torej ne gre za nikakršno »realnost« denarnih tokov, kar trdite vi, v nasprotju z vašim virom, ki ga ne razumete. S številko (nominalo vseh sklenjenih derivativov) ste pač pretiravali, ko ste jih enačili z denarnimi tokovi. Dejansko so cash flowi mnogo nižji, poleg tega se prelijejo od enega udeleženca k drugemu. Moja znanja in posledično moji zaslužki na trgu, v katere se obregnete, v tem primeru postanejo popolnoma nepomembni.

Druga razlaga, ki bode v oči je "jasen covenant" glede državnega lastništva NKBM pri štartu kotacije v Varšavi in se nanaša na 405 mio EUR kreditov tujih bank na pasivi NKBM. Nam morda želite povedati, da ste spomladi 2011 pobrali dobiček ELES-a, GEN energije in Pošte Slovenije, v višini 47,5 mio EUR samo zato, da ste se kasneje -maja 2011- lahko zavezali v »Varšavskem prospektu«, da bo država obdržala določen lastniški delež v NKBM? Ker sedaj utemeljujete ravno obratno, da je bila dokapitalizacija potrebna zaradi jasnega covenanta izhajajočega iz Varšavskega prospekta. Tu dopuščam možnost, da ste Varšavski prospekt omenili pomotoma, ker drugače vzrok in posledica nista konsistentna.

Kakorkoli že bilo, preroške napovedi vašega protežiranca in –po vašem mnenju- rešitelja slovenskega bančništva Franca Križaniča se žal niso uresničile. Po uvrstitvi delnic NKBM na Varšavsko borzo je namreč dejal: (citat) “Sedaj čakamo dvig vrednosti. To se še ni zgodilo, se pa bo. In to za nekajkrat.”

Ne le, da se njegova fatamorgana ni uresničila; odlična naložba je zvodenela vse do vrednosti nič, skupaj z investiranimi dobički treh pomembnih predstavnikov našega nacionalnega interesa. In v minus vašega in Francetovega dobrega imena. Še dobro, da nista jamčila za svoje znanje s svojimi sredstvi.