Rog je nevaren! Prvič sem bil v Rogu nedolgo nazaj v zimskem času v nedeljo okoli 19. ure zvečer. Mimo bolj zaspanega vratarja sem stopil na dvorišče, ki je bilo v popolni temi, niti ena luč ni gorela, bilo je le nekaj parkiranih avtov...vrnil sem se v avto po svetilko, poklical družbo po telefonu in sem z lučjo hodil po temačnih prostorih...zdelo se mi je, da so moji športni prijatelji »znoreli«, da se dobivajo na vadbi v takšni luknji, dejali so, da je zastonj in ima streho...Meni, Novomeščanu, se je Rog zdel kot hiša strahov.