[abrame]
Kaj je prav in kaj je narobe, oz. zavrženo se da naučiti vsakega otroka, ki bo potem enkrat odgovoren družbeni subjekt.

ja, v vakuumu.

kaj je prav in kaj narobe, o tem odrasli ljudje po vsem svetu presodijo zelo razlicno glede na svojo vzgojo, danosti, interese... ker so ljudje z vsem, kar to pomeni.

koncept prava je ravno poskus, kako prebiti to subjektivnost. ti poskusi so v razlicnih okoljih razlicno uspesni.

tista, kjer niso, tipicno grejo v smer tega, da saj so zapisana pravila itak brez veze, zato naj o tem, kaj je prav in kaj narobe, a) presoja vsak zase (in logicno zmaga tisti z vecjo macolo, ce se dva ne strinjata) ali pa b) publika presojo preda politicnemu / verskemu voditelju. nic od tega dvojega ni ravno za pohvalit.

te stvari sicer niso kategoricne -- po moje v vseh okoljih najdes neko mesanico vsega nastetega, torej prava, pravice mocnejsega in vrhunske avtoritete. je pa res, da so te mesanice lahko precej razlicne. nekaj takega kot "koliko malo las mora clovek imeti, da lahko recemo, da je plesast".

zgodovinski ultra negativni prispevek cerarjeve vlade (pa ne samo vlade) je v tem, da s tem, ko fetisizira formalno plat prava (sicer je vse v kurcu, ampak hej, je pa skladno s predpisi!), v bistvu unicuje njegovo vsebino. unicuje sam pojem. tako kot so ze bili "zlorabljeni", razvodeneli in v svoje nasprotje obrnjeni pojmi trga, kapitalizma, liberalne demokracije etc.

v tem smislu cerar prinasa diktatorja. ali bo ta pikcast ali progast, pa se lahko zdi pomembno samo tistemu, ki misli, da bo v tem primeru njegova ljubezen do enega ali drugega plemena res garancija za varnost.