Če človek ne postane prevzeten, če se nagrajuje prvoborce (da jih ne poje (r)evolucija kot se reče), če se pušča tudi nekaj privat življenja, če ne postaneš prevelik da te izsiljuje lokalna politika (magari z davki) potem se ti načeloma ni kaj posebnega bati v teh krajih. Amak ko poslušam S. Fakina in posledice staranja prebivalstva je jasno, da bodo prej ali slej usaklai novi davki saj se ponekod s privatizacijo nalašč odlaša. Enim tako paše, med tem ko se moraš v privatnem sektorju vsak dan vprašat in na sveže skloftat, se lahko vodje kolhozov za svoj ego na podrejene na široko podelajo. Tu potem nastane razlika - kdo je fleksibilen in kdo ne (da se v brezupu radikalno sindikalizira ali pa na tiho zaštrajka v pisarni).