Slovensko zdravstvo, ki nam je Slovencem le v sramoto in se nam kuštrini s smejalnim plinom ali brez, smejijo v obraz, je že leta 1977 opisal Robin Cook v romanu »Koma«....Pacientka ima bolečo menstruacijo. Bolečina je vse hujša, vse travmatičnejša. Potem izgubi zavest. Nazadnje pade v komo, iz katere se ne zbudi več. Ni prva ne zadnja, ki v tej bolnišnici – na oddelku za intenzivno nego – pade v komo, iz katere se nikoli več ne zbudi. Povsem rutinske, na videz nedolžne operacije številnih pacientov se končajo s komo. Študentki medicine, praktikantki v tej bolnišnici, se zdi vse to skrajno čudno in sumljivo, zato začne skrivnostne kome na lastno pest raziskovati, nazadnje pa v grozi ugotovi, da je ta ugledna bolnišnica v resnici le tajna banka človeških organov: zdravniki paciente spravljajo v komo, in sicer tako, da jim med operacijo in anestezijo namesto kisika dovajajo ogljikov monoksid, potem pa jih po delih frankenštajnovsko prodajajo na črnem trgu, jasno, najboljšim ponudnikom – družbeni eliti, sodobnim drakulam, ki si lahko privoščijo najboljše meso in najdražje srce. Študentka medicine – sicer tipična gotska junakinja, ob kakršni bi šlo Jane Austen na smeh – dahne: »To ni navadna bolnišnica.« Prav res, to ni navadna bolnišnica, ampak bolnišnica, ki se ponaša s tem, da je stroške poslovanja znižala, potemtakem s tem, da je zdravstveni blagajni, zavarovalnicam in pacientom ogromno privarčevala. Bolnišnica, ki življenj ne rešuje, ampak jih jemlje, je zgled učinkovite bolnišnice – zgled bolnišnice, v kateri je zdravstvena reforma uspela....

Citat iz romana je iz Mladine: www.mladina.si/16680...nska-koma/