[MorituriTeSalutant]
> [novica]
> > [vickibedi]
> > > [MorituriTeSalutant]
> > > > [novica]
> > > > > [1215DELOI16]
> > > > > > [novica]
> > > > > > :) kaj to meni razlagaš? meni je ime novica in pišem se mihajlović. kaj misliš, da jaz redno kasiram že 42 let? :) je hotela ena ženina teta zadevo malu omilit in je prdlagala, da dava sinu ime janez. kako bi šele reveža janeza mihajlovića yebali v šoli, to bi bilo materiala za hudo komedijo.
> > > > > > novica
> > > > >
> > > > > Teta res ni znala najti pravega kompromisa (še dobro, da ni Jussuf Mihailovitsch). Dovolj bi bila transformacija iz ić v ič. Ena moja kolegica je naredila svojemu sedaj možu točno to - prevzela je njegov priimek pod pogojem, da si ga on posloveni.
> > > > >
> > > > > Konec koncev je tako ali tako bolj Slovenec kot Hrvat, zakaj bi moral torej nositi tisto tujo črko v priimku...še manj pa kolegica, ki prej ni imela nobenega č-ja v priimku, zakaj bi se sedaj po-ić-ila. :)
> > > > >
> > > > > Aja, jaz se pišem na ič, for the record. :)
> > > >
> > > > ma, ne bo transformacije. sem kdor sem...love me or leave me :) če bi mi bilo ime hillary, od mene nihče ne bi pričakoval transformacije v hilari.
> > > > novica
> > >
> > > Še dobr, da si tko kul, mene so v življenju grdo ozmerjali, ker imam mesto rojstva v eni drugi republiki, pa smo Slovenci :) Tud na faksu se mi je na izpitih dogajalo, da je profesor odprl indeks, pogledal rojstne podatke in me sovražno pošiljal študirat v sosednjo prestolnico, čeprav sem se v drugi republiki samo rodila, tam nikoli živela.... Še hujši so bili primitivni napadi sosedov, ki so nas zmerjali kar za Bosance, tisti čas je to bila najhujša žaljivka, pa če si bil v resnici črnogorc, srb ali hrvat.Pa raredničaka v šoli in sošolci, raje ne govorim. Na trenutke je bilo res hudo. Moj oče se je konec 80-ih razpizdil in sedež podjetja prenesel v davčno ugodnejšo sosednjo republiko, pol pa je prišla osamosvojitev in ga itak niso priznali za Slovenca, pa je raje vzel državljanstvo v tej drugi republiki. Je zmeraj pravil, da če ga njegovi nočejo, gre pa tja, kjer ga marajo. No in kot novopečeni državljan te druge ex yu republike nikoli ni imel težav ne z ljudmi ne z oblastmi, ker je Slovenc, česar tam nikoli ni skrival. Smo pa kot družina zato plačali visoko ceno. Ne le, ker nas je domače okolje zavračalo - nasilno počefurjalo, temveč ker smo otroci še v srednji šoli ostali sami v Slo, oče, čez kakšno leto pa še mati, pa sta odšla. Jaz o tem raje ne govorim, da imam mir, ali pa rečem kaj nedoločenega, sicer me spet grdo obkladajo s čefurko. Tako da zdej na stara leta tudi v službi šele prihajam v fazo love me or live me, ni pa lahko. Kot jr Đuro rekel: "Tko se jednom o mjeko opeće, taj ćak i u jogurt duva."
> > >
> > > Malo je pa le žalostno, da se mora človek tako skrivat, samo da ima mir. Pa jaz sem etnično Slovenka, pa sem v istem dreku počefurjanja; kako šele je vam t.i. Neslovencem? Še dobro se spominjam javne polemike, ali to poimenovanje vnesti v pravopis kot nek skupni termin za čefurje - takrat me je res bolelo srce. No kaj čmo. Live and let live.
> >
> > Svašta..., v precej malignih okoljih ste gor rastli. Jaz sem sicer iz precej mešanega ljubljanskega gheta (niso Fužine), veliko je bilo oficirske dece in mešanih zakonov. Srbohrvaška slovenščina pa običajni asfaltni sleng. Tu pa tam so bile seveda tudi kakšne nacionalistične zajebancije, predvsem s strani sošolcev, s strani učiteljev se ne spomnim, odrasli se v to niso mešali. To da si greš spreminjat priimek, mora biti pa že zadnji korak iz obupa, je pa odvisno tudi od tega koliko imaš debelo kožo po naravi..
>
> štepanjc, fužine in podobna okolja so čisto ok za nekoga, ki ni ravno del elite. vseeno al južnjak al slovenec. po moje je (vsaj včasih je bil) večji problem v kakih bolj nobel delih ljubljane...ko sem sredi 90. let začel delat na reutersu v lj, mi je tedanji direktor (ponosni slovenec, ki že x generacij živi v centru lj) resno predlagal, naj si spremenim ime in priimek, če čem kdaj uspet v novinarstvu. neambiciozen kot sem bil sem ga samo debelo pogledal in šel naprej.
> novica
> novica

No, jaz imam žlahtni slovenski priimek, ni kaj spreminjat, novici pa ne verjamem le zaradi osebne izkušnje, temveč recimo vem, kako je nek znani novinar pod pritiskom iz Mirze ratal Miran. So pa te osebne izkušnje dokaz, kako sta bila že v komunistični jugi brastvo i jedinstvo zgolj fraza, ki je prikrivala segregacije najhujših vrst. Danes ni prav nič drugače in tisti na levici, ki migrante danes pozdravljajo v arabščini, so sposobni hrvatu ali bosancu izkopati oči. Hinavci, da jim ni para. S polnimi usti egalitarnosti in spoštovanja različnosti, ki pa jih sami, v praksi, s svojimi dejanji, nikdar ne živijo.

spet in že stotič: slovenski levičar (tisti samooklicani, strpni) se spreobrne v radikalnega desničarja v trenutku, ko mu hčerka domov pripelje črnca, sin fanta muslimana in za soseda dobi cigana. :)
novica