[pobalin]
> [vickibedi]
> Morda delilniki sami po sebi niso takšna norost, če so le pravilno uglašeni. Problem nastane, ker sedaj, čisto po slovensko pač, ugotavljamo da je najboljši način plačevanja uranilovka po kvadraturi in njihova uvedba in uporaba postaja res čedalje bolj nesmiselna.

Štos zadnje spremembe je v tem, da so birokratske buče uradno priznale večje pretoke toplote med enotami, zato se za prazna oz. neogrevana stanovanja mora plačevati več. Ker tega se res ni dalo vedeti/predvideti/preveriti/izmeriti/prepisati.

Ni norost? S prijateljem sva vzela podatke bloka z lastno kurilnico in računala. Upoštevala sva mesečne prihranke najbolj varčnih lastnikov, mesečne stroške odčitavanja in obračunavanja in življenjsko dobo delilnikov, po kateri bo treba montirati nove. V najboljšem primeru gre za nekajkrat po eno poceni kavo na mesec - v celem bloku, v kurilni sezoni. In te kave so šle v nič že ob razpravah med lastniki, upravnikom in NO, branjem papirjev, zbiranjem ponudb, odločanjem, skrbjo za montažo in določanjem faktorjev, pregledom prvih meritev itn. Skupna poraba plina je praktično enaka kot prej, torej je eko-efekt glajh 0-koma-Jozef.

No, če to zate ni norost, bomo videli, kaj bo, ko bo že čez nekaj let treba delilnike zamenjati...

Imaš različne zgodbe, v bloku, kjer sem prej živel (ogrevanje na toplarno) imajo delilnike in se ogrevajo relativno ceneje kot jaz, ki imam etažno plinsko peč.
Sem pa slišal tudi zgodbe, ko so ljudje po uvedbi delilnikov za nižjo temparaturo v stanovanju plačevali več kot prej. Takšen sistem ni tako lahko uglasit, pomembna je višina pavšala, faktorji izpostavljenosti ... ipd... Po mojem bi se bolje obnesli kalorimetri, ki merijo dejanski pretok tople vode, seveda pa bi bila vgradnja le teh bistveno dražja. Tudi telovadba s faktorji in pretoki toplote med enotami je odveč, navsezadnje v blokih, ki imajo etažne peči se (nam) to isto dogaja, pa nismo deležni prav nobenih olajšav v zvezi s tem.