Lepo prosim za pomoč bolj pametne in izobražene forumaše ali modre predstavnike vlade.
Ne razumem prav dobro nekaj zadev.

ocenjuje, da bi, na podlagi analize Urada za makroekonomske analize in razvoj ter na podlagi lastnih izračunov, deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.

Kako naj razumem oceno, da bi deregulacija cen vplivala na spremembo cen in količine? Bi šle cene gor in količine dol, cene dol in količine gor ali bi šle cene in količine gor/dol? Kako lahko iz te nejasnosti nekdo sklene, da bi se "posledično zmanjšali javnofinančni prihodki"? Gre mogoče za inflacijo strokovno-političnih evfemizmov?

Opravljena analiza kaže, da bo enoodstotno zvišanje cen naftnih derivatov znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 odstotka pri bencinu in od 1,3 do 1,5 odstotka pri dizelskem gorivu.

Ok, to so najbrž ugotovili z natančnim monitoringom prodaje bencina in dizla in v zadnjih dveh ali treh letih cenovnega rollercoasterja.

Ocena vpliva morebitne deregulacije cen na javnofinančne prihodke temelji na podatkih dviga marže, ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja po pogonskih gorivih, ki smo jih ocenili na MF ter na podlagi ocen UMAR.

No shit! Sherlock & Watson NISTA vzela podatkov zadnjih nekaj let, ampak se je nekdo spomnil na zaprašen fascikel iz časa Ropove vlade (hm, kdo je bil takrat financminister?), v katerem so (reci dragička) našli še povzetek hrvaških izkušenj ob deregulaciji iz leta cca 2000. Čez XX let vse prav pride, če si pripravljen na to.

Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja, ki je za bencin -0,3 in za dizelsko gorivo od -1,3 do -1,5, ocenjujemo da bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih količin bencina od 0,4 do 1,3 odstotka ter dizelskega goriva od 6,1 % do 9,4 odstotka.

Ta ocena elastičnosti povpraševanja je bila zagotovo preverjena z realnimi podatki zadnjih nekaj let, kajne? Ali je ta elastičnost simetrična? Bi/so se torej ob znižanju cen prodane količine ustrezno povečale? Najbrž so v perfekcionistično-kompliciranem modelu upoštevane tudi cene v okoliških državah in njihov vpliv na obmejno prodajo...

Ne mi zamerit, ker tako kot ministrica za obrambo rabim dodatna pojasnila vladnih zadev. Midva sva pač malo posebna.