Ko je velikemu vodji dovolj neke vlade, se vse začne s sindikalnim izsiljevanjem. Tisti, ki imajo že tako ali tako najvišje plače v državi (zdravniki) so prvi, ki sledijo navodilom velikega vodje. Stojijo na vrhu hierarhične lestvice zdravstva, zato s stavko nimajo kaj izgubiti. Pristop je že 20 let enak in sestavljen iz dveh komponent:
1. standardi in normativi (ki jih nikdar ni in ne bo, ker je to zgolj krinka za publiko) in
2. plače, ki niso nikdar dovolj visoke.
Veliki vodja ve, da zvišanje plač zdravnikom potegne za seboj druge sindikate, ki si sledijo kot domine. Najprej vse druge skupine v zdravstvu, za tem pravosodje (ki tokrat molči - ker Cerar in mnogi v vladajoči eliti izvirajo iz njihovih vrst), za njimi šolstvo, itd.
Ta "sindikalni pristop" je dobro preskušen, saj pomeni za vlado običajno nevzdržne izdatke in vlada enostavno nima druge izbire kot, da odstopi.
Štrukelj in Kuštrin žal v vseh teh letih nimata pravih sogovornikov in doslej še ni nihče imel dovolj zrelosti, da bi se jima zoperstavil. To kar navajam se je jasno pokazalo v zadnjem primeru, ko je Kuštrin navedel, da zahtevajo dvig plač kar za 50% !
Je sploh kdo od odgovornih bil sposoben vprašati na podlagi česa so prišli do takšne zahteve? NIHČE!