[bc123a]
> [september70]
> Tole je pa enostavno za rešiti, ker je problem le v ocenjeni vrednosti javnega naročila. Naročniki bi morali vzeti cene za material iz par sosednjih držav (iz prispevkov na TV vemo, da so le-te nižje kot v Sloveniji) in izračunati povprečje ter pri izračunanem povprečju postaviti ocenjeno vrednost in se na to še pogajati,

Si kdaj poskusil? Ce si javni ali zasebni sektor, in to za manj specializirane zadeve kot so medicinski pripomocki, te bodo enostavno tuji zastopniki usmerili k slovenskemu dobavitelju.

Predstavljaj si situacijo: druzina Jukic je zastopnica recimo treh konkurencnih znamk (dejansko iz clanka sledi to). Ti hoces dobiti tri konkurencne ponudbe in posljes poizvedbe direkt proizvajalcem, ali pa vsaj zastopnikom iz sosednjih drzav.

Potem pa dobis enostavno sporocilo "spostovani, vase povprasevanje smo posredovali vasemu lokalnemu zastopniku, z njim boste urejali vse nadaljnje postopke".

In potem se pot vseh treh konkurencnih ponudnikov konca na mizi "zakoncev jukic" skozi tri razlicne firme. In na razpis ne dobis tri konkurencne ponudbe, ampak eno navito.

Ze nekajkrat sem rekel, da bi morala EU, ce misli s konkurenco resno, razfukati to kartelsko obnasanje dobaviteljev, ki te posiljajo k lokalnim zastopnikom, profit od tega, da se gre lokalni zastopnik dvomljive posle si razdelijo, sami pa lahko pravijo da so cisti kot solza.

Tu sploh ni poanta zdravstvo ali druzina Jukic. Tu gre za to, da ne mores prisiliti tujih ponudnikov da ti zadeve direktno prodajo, tega pa ti ne bodo, ker vedo da lahko njihov lokalni zastopnik z nelegalnimi metodami od tebe izcedi vec.

Kaj torej narediti? Namesto da se bebavi komisarji v bruslju ukvarjajo z bananami, naj dosezejo prepoved omejevanja ponudbe na razlicne regije EU. Ce nekdo neko stvar ponudi v eni drzavi, jo MORA (pod enakimi pogoji seveda) prodati stranki iz katerekoli drzave EU. Ce je servis v nemciji, je servis v nemciji, kaj to briga njega, ce meni ustreza (recimo).

Ne pa da nam umetno zidajo virtualne meje, ko smo prave ze 10 let nazaj ukinili!

Ni tako preprosto.

nek lokalni jukič je vložil 1000 ur lobiranja, da je neka ustanova na razpisu izbrala take pogoje, da ustrezajo robi te multinacionalke, ki jo lokalni jukič zastopa.

Da bo sedaj (po dveh letih lobiranja!!) to zadevo za en evro ceneje prodal gigant iz nemčije, bo lokalni jukič proizvajalca poslal v tri krasne, in drugič zlobiral, da bo na razpisu izbrana roba tistega proizvajalca, ki bo cenil jukičevo delo.

Seveda lahko vi kot ustanova razpišete tudi odprti razpis - dobesedno odprt razpis, kjer se potem lahko prijavi Franc Popndekl, ki je včeraj s pomočjo youtuba in kitajskih delov sestavil prvo napravo, ki zadostuje razpisnim pogojem.

Vse, kar je vmes med francom popndeklom in zaprtim razpisom za točno določen brand, pa je seveda mehka znanost.

V računalniških razpisih je pogosta sledeča abotnost: "osebni računalniki morajo biti znamke priznanega globalnega proizvajalca".

Seveda smo vsi vedeli, da mislijo HP, Lenovo, Dell, Fujitsu. Ampak zdaj ti meni dopovej, da toshiba ni priznana. Postavi pogoje, da toshiba pade ven, ostali pa ostanejo noter. Postavi pogoje, da so vsi ti noter, žnj tajvanski proizvajalec pa pade ven...

Ne gre. Zato je najbolj preprosto, da si najmočnejši brandi skozi leta pridobijo svoje pristaše, jih lepo futrajo, in jim robo prodajajo po taki ceni, da jih konkurenčen velik brand ne more vreči ven brez da se pri ceni in futranju zelo stegne.

-------

Vsake toliko časa se zgodijo pošteni razpisi; kjer je nekdo v javnem sektorju porabil 100 ali 200 ur dela kakovostnega kadra, da je pogruntal prednosti in slabosti določenih proizvajalcev, in nato temu primerno naredil razpis s pogoji delovanja robe, hitrosti servisiranja in vsega ostalega.

Ampak celo pri računalnikih, ki so skrajno preprosta zadeva, je potrebnega veliko razumevanja in veliko ur, na koncu pa dve vrstici razpisa napišeš tako, da vanj ne paše alergičen ponudnik, ki se posledično pritoži, in o zadevi odločajo analfabeti, ki seveda niso sposobni vpogleda v tvojo morebitno napako ali pravilnost.

200 ur dela kakovostnega kadra za 1000 evrov razlike na razpisu za 20 ali 30 jurjev... se pa spet ne splača. Ker bi ta kader sicer moral početi nekaj drugega, in ker so budgeti ločeni, in ker je v javni instituciji zelo težko najti odgovorno osebo, ki se bo s tem zajebavala. Veliiiko lažje je, da ti ponudnik napiše razpis. Ampak seveda ga bo pisal zase.

"Rešitev je zgolj privatizacija storitev, privatizacija zavarovanj, obenem pa državno plačilo za tiste, ki si jih (v zdravstvu) ne morejo kupiti.

Naročanje privat postane zelo zelo preprosto:

(Srednje) velik privat naročnik ima manjšega podizvajalca za določen segment svojega dela (na primer IT :-)). Ta podizvajalec živi od nekaj takih večjih naročnikov, in ve, da se ne sme zajebavat. Pozna potrebe naročnika, poišče dobro robo - in robo obvlada, to je njegov posel - potem pa lokalnemu jukiču pove, kaj rabi, v približno kakih količinah, in o kaki ceni se pogovarjata če (zaenkrat še skrito) stranko naveže na njegov brand.

in če je jukič predrag, se mu lepo zahvali, in gre do čukiča, pa še do hansa v avstrijo. Opravi vlogo vestnega nabavnika in hišnika.

če do zastopnika jukiča prileti srednje velik privat naročnik sam, ta najprej vpraša manjše podizvajalce v njegovi okolici, kaj se gre. Ker itak je potem letel na pol slovenije in bo jukič s prodajo direkt uspel samo, če proda v minus (nekdo bi imel staro chanell stuffing zalogo in jo bo dal za đabe).

Tega za javni denar v razpisih, kjer šteje samo končna cena pri danih pogojih (ki jo plača država, nihče iz svojega žepa) pač ne moreš imeti. Dejansko so podkupovanja in lobiranja bolj učinkovita, cenejša, celo bolj smiselna, kot pa da bi poskušali na tak način. Ker na koncu pač ni odločevalčev denar, ampak je državen. Vsa strašna zakonodaja in pogoji in revizije tega ne morejo spremeniti.

Seveda je država zelo majhna in cel kup podjetjec, ki potrebujejo dva stroja na leto kontaktira direkt proizvajalca, če ta ima pisarno v sloveniji. Ampak to so pač posebne lokalne zgodbe, ki prinesejo par odstotkov prodaje, glavnina pa se zgodi kot zgoraj opisano.