Na začetku 80. let prejšnjega stoletja sta Thacherjeva in Reagen razglasila, da je trg tisti, ki ima ključe od blagostanja in svobode, nadaljevala sta Clinton in Blair...in smo leta 2008 dobili finančno krizo. Nekateri pravijo, da je bil pohlep tisti greh, ki je pripeljal do neodgovorno tveganih dejanj. Tudi Slovenijo je pohlep javnega sektorja in tistih, ki ne delajo več, pripeljal v krizo in ta ista proračunska požrešnost ne dovoli državi priti ven iz krize. V Sloveniji so na oblasti interesne in cehovske stranke javnega sektorja in upokojencev, ki seveda varujejo svoje cehe. Semoličevi sindikati so »stoka sitnog zuba« (Tuđmanov izraz), ki jih javnosektorska in upokojenska vlastela občasno pusti zraven in jim vrže drobtinice z obložene mize npr. v obliki višje minimalne plače, ki bo pravzaprav še bolj napolnila bogate javnosektorske in upokojenske cehovske mize. Krik gospodarstva in podjetnikov »Dragi gospod premier, usmilite se nas vendar« ne bo pomagal, kajti javni sektor je osvojil oblast in z neomejenim pohlepom deli plen. Kaj gospodarstvu, podjetnikom in našim delavcem še ostane? Le naslednje volitve. Katero stranko naj volimo? Največja opozicijska stranka še vedno spi ali se ukvarja sama s sabo in zelo malo dela na tem, da med svoje volivce privleče glasovalce, ki smo danes sužnji javnosektorskega Cerarjevega režima.