Ta projekt, po katerem naj bi naše domače težave reševali priseljenci, ni nič novega. Kmalu po osamosvojitvi se je o tem, od kod naj spričo prenizke domače rodnosti pridejo priseljenci, v Delu razpisala nihče drug kot Sonja Lokar, malo prej še vsemogočna ideološka sekretarka partije. Malo prej je še jokala za partijo v Beogradu. Njena teza: priseljence bomo uvažali z Balkana, iz Bosne, samo ti so tapravi za nas. O Afričanih takrat še ni bilo ne duha ne sluha.

Takrat je bilo namreč še aktualno vprašanje, ali ne bi bilo pametno poskrbeti, da sprejmemo naše izseljence po svetu, ki bi se bili pripravljeni vrniti domov. S svojimi izkušnjami iz širokega sveta bi nam prinesli kakšen recept za gospodarski uspeh. Seveda se jih je takratno partijsko ozadje in podzemlje na moč otepalo, zato se je oglasila Lokarjeva, o tem otepanju z njimi imam osebno izkušnjo. Torej nikakor dopustiti, da se domov vrnejo naši izseljenci, ki bi to želeli, pač pa uvoziti Balkan.

In zdaj je videti, kakor da je Balkana še premalo, čeprav smo z njim že preplavljeni, zato je treba Slovenijo natrpati še z eksotičnimi prišleki iz Afrike in Azije, bogimi reveži v vsakem pogledu, ki se iz svojih krajev, kjer so živeli tisočletja, zdaj trumoma podajajo čez Mediteran v obljubljene dežele - kjer se jim bo cedil med in mleko, ali kaj?

In ko jih bomo na tisoče uvozili, bodo s svojim bogatim znanjem takoj začeli nesebično delati za nas, njihova visoka kultura in izobrazba nas bo dvignila iz podalpskega močvirja, z veseljem nam bodo brisali zadnjice in poskrbeli, da bodo naši nemočni upokojenci imeli visoke penzije, nezaposleni pa dobili delovna mesta in lepe plače - pa kaj še?

Seveda tega filma ne bomo videli oziroma bo čisto drugačen, za nas še dosti bolj neugoden, kot je današnje tavanje okoli lastnega idiotizma in nesposobnosti poskrbeti zase. A nimamo že z Balkanom dovolj izkušenj, kako ta priseljenska zgodba dejansko v praksi gre? In z Afričani, ki so še za svetlobna leta dalj od naše kulture, jezika, izobrazbe kot Balkan, bo lahko le še veliko slabše. Pravzaprav je to recept za katastrofo, ne pa rešitev!

Ampak najbrž moramo tudi zdaj biti lepo tiho, nič ugovarjati, da ne izpademo nazadnjaški, ksenofobi, narodnjaki, desnica, politični črnuhi, po katerih je treba vsak dan le pljuvati, nikakor pa jih poslušati, kadar predlagajo, da je nujno poskrbeti za razvoj domačega podjetništva, za mlade družine, poskrbeti, da se starši odločajo za več otrok in tako dalje? Vsako takšno idejo je treba že v kali zatreti in neutrudno smešiti.

In zato moramo biti tudi ob tej najnaj časopisni kampanji lepo tiho in poleg skrbi za preživetje svojih družin, za nemočne upokojence pa svoje brezposelne iz svojega žepa poskrbeti še za tisoče novih nemočnih in prav tako brezposelnih priseljencev, ki jih bodo zdaj na ves glas vabili k nam še veleumi iz Financ ...
Oprostite, se vam ne zdi, da že krepko pretiravate s s temi neslanostmi, s katerimi delate samo uslugo lopovom, ki nam že ves čas čepijo na hrbtu?