[brane]

Potem se bo skušala v ta šil vključiti tudi Grčija sama in bo ponudila zamenjavo obveznic iz defaulta za neke nove (mogoče na rast BDP vezane ... in z nekim diskontom torej znižano nominalno vrednostjo starih. Pri Argentini je bilo to 30%. PRecejšen del upnikov se bo odločil za menjavo, nekateri pa bodo vztrajali na originalnih obveznicah v defaultu. Argentina je po osmih letih ponudila še eno zamenjavo in v obeh zamnjavah skupaj je sodelovalo že skoraj 90% upnikov.

Mogoče se sprašujete zakaj začne bankrotirana država sama odKupovati "priznavati" svoj dolg.
To se običajno zgodi zato, ker se po nekaj letih hudega trpljenja ljudstva, zamenja vlada in skuša ubrati tudi drugačno pot.

Dokler je država v defaultu, se mora zanašati samo na svoje lastno varčevanje, ki pa ga je zelo malo, saj so npr. Grki iz bank dvignili "skoraj vse - oziroma zelo veliko". Zato je tudi napredek take države zelo počasen, zaradi defaulta pa nima dostopov do mednarodnih trgov kapitala in ne more izdati nobene mednarodne obveznice.
Nekaj podobnega se je dogajalo tudi s Slovenijo v devetdesetih letih, ko smo morali najprej urediti obveznosti iz starih jugoslovanskih dolgov, da smo bili pripuščeni k mednarodnem financiranju.
Če se zamenjava dolga oziroma obveznic dela na dobri tretjini (kot pri Argentini ali okoli polovice, kar je bolj verjetno pri Grčiji), državi dolžnici taka zamenjava omogoča normalizacijo delovanja (dolg pade na 60 do 90% BDP) in državljanom zaradi povečanja gospodarske rasti boljše življenje.

ZATO DRŽAVE V NEKAJ LETIH PO DEFAULTU TE ZADEVE TUDI FORMALNO UREDITJO IN ZATO UPNIKI NE IZGUBIJO VSEGA, KOT V ZADNJIH DNEH LAHKO PREBEREMO OD RAZLIČNIH "POZNAVALCEV".