V šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo na vasi imeli eno trgovino, ki je bila odprta v soboto do 12. ure in potem, do ponedeljka zaprta. Brez skrbi, tudi v mestu ni bilo drugače, no nekaj malega se je dogajalo na tržnici. Sledili smo sedmem dnevu, ki ga predpisuje večina religij. Sedmi dan smo spoznavali samega sebe, da se ne bi povsem izgubili. Danes nič več ne poskusimo uravnovesiti delavnika s počitkom, branjem, poslušanjem glasbe in s poglabljanjem stika s samim seboj, prepoznavamo se samo na delu in pri delu, identiteto iščemo v ekonomiji, ne iščemo več prostega časa, časa po sebi. Živimo v čudnem času in pravkar berem, da so se na začetku grške krize v Berlinu na veliko prodajala stanovanja bogatim Grkom, ki so utajevali davke v Grčiji in so s tem denarjem podjetno kupovali nepremičnine povsod po Evropi. Navadni, običajni ljudje so zdaj v Grčiji prisiljeni varčevati, tistih, ki niso plačevali davkov, pa država enostavno ne zna ali noče izterjati...je v Sloveniji kaj drugače? Tisti, ki niso vračali kreditov, tudi slovenska država ne želi izterjati in jih je raje na slabo banko prenesla. Sine, tiho bodi, veslaj naprej in pazi, da te ne preveslajo!