Na 2 miliona prebivalcev imamo Telekom, Simobil, Tusmobil, T-2, AMIS ... (mogoče sem koga pozabil). To nikakor ne more piti vodo. Ta konkurenca ne more znižati cene storitev, če pa do tega znižanja pride, se zgodijo stečaji in potem to plačamo preko sanacije državnih bank. V času pred krizo, sem se križal, ko so nam v bloku potegnili kar dve optiki do vsakega stanovanja (Telekom in T-2) in to vse "brezplačno".

Po mojem je nujno optimirati infrastrukturo: v mestih imamo potrojeno 3G in tudi 4G omrežje, potrojeno fikno omrežje (baker, kabel, optika), v ruralni predelih pa je večinoma na voljo le GSM s slabim signalom in deljene parice. Preveč baznih postaj tudi škoduje zdravju.

Če je prišlo do razvezave lokalnih zank (paric in optike), potem bi bilo logično, da se upravljanje infrastrukture loči od storitvenega dela. Omrežje se gradi glede na pričakovano število uporabnikov, ne pa na pričakovani tržni delež (prvo se da dosti bolj natančno oceniti). Optimalno omrežje bi bilo stroškovno veliko bolj učinkovito kot pa večkratno omrežja posameznih operaterjev. Interes države je lahko samo 100% dostopnost storitev za vse državljane, čim manjši vpliv na okolje in zdravje ter nič terjatev na slabi banki!

Storitveni del ostane razpršen in liberaliziran.