Glavnega problema, rasti javnega dolga v razmerju do BDP Mramor ni
rešil, kajti njegove številke ne bodo zdržale. Če bi okoliščine
bile normalne, v Sloveniji pa zagotovo niso, javni dolg, ki je
posledica proračunskega deficita, ker so odhodki višji od
prihodkov, bi bil nekakšna medgeneracijska solidarnost oz. delitev
med danes in jutri, torej, danes se troši več in jutri se iz višjih
davkov potrošeno vrne...in tako je v Sloveniji že 20 let. Namesto,
da bi se že danes za 1,5 milijarde povečali davki in bi se
financirala javna poraba, ona se financira iz dolga...češ, davki se
bodo zvišali šele jutri in tako že 20 let, vse pod domnevo, da bo
jutri boljše kot danes. Problem je le in ekonomisti to vedo, da je
v Sloveniji jutri že tu, jutri je v proračunu že danes, danes je
jutri, jutri je danes, prihodnost je sedanjost in sedanjost je
prihodnost...in tako že 20 let. Za varčevanje so vedno slabi časi,
za strukturne reforme prav tako.