""Uveljavljali smo kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije, saj se nam zdi, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje," je ob Kordeževi izpustitvi iz zapora konec oktobra glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti pojasnil Kordežev zagovornik Janez Hočevar."
Razumem odvetnikove argumente in mi tudi ni jasno, zakaj sodišče ni angažiralo izvedenca ter izračunalo oškodovanja firme. Toda kot primer dajem Bernarda Madoffa, ki je bil dne 29. 6. 2009 obsojen na 150 let zapora in vračilo 17 milijard dolarjev, pri čemer je bil dne 11. 12. 2008 aretiran in dne 12. 3. 2009 je priznal krivdo; imenovani gospod je izvedel največjo t. im Ponzijevo shemo v zgodovini in na svetu (v bistvu gre po vsebini za finančno prevaro). Mislim, da prej navedeni primer pove nekaj o učinkovitosti ameriškega pravosodja, in prav tako pove tudi nekaj o t. im. preventivni funkciji kazni v ameriškem pravu in pravosodju ter družbi nasploh. Primerjava s tem primerom Bineta Kordeža je kot na dlani. Aja, ne razumem pa naših zakonodajalcev, ki uredijo takšne kazni kot so v naši zakonodaji pač določene za takšna kazniva dejanja; gre namreč za družbi najbolj nevarna dejanja, precej bolj kot, če nekdo v trgovini ali na pošti ukrade 1000 EUROV.