[pobalin]
> [Scipio]
> Simon, kriv si, ker so se tabloidni novinarji pač tako odločili. Bolj kot se boš branil, z večjim sadističnim užitkom te bodo napadali!

Čakaj malo, umiri konje. Najprej poglejmo, kaj nam devet dni po objavi članka z namigovanji uradno sporočajo iz UKC. Berimo to po vrsticah in med njimi, kot je bilo od nekdaj treba delati z diplomatskimi in partijskimi depešami, da nas ne bo kdo obtožil metod tovariša Berije.

> V času od oktobra do novembra letos je Janez Zemljarič obiskal upravno stavbo večkrat. Ker je vedno prišel nenapovedano in je bil v. d. generalnega direktorja odsoten, se je v tem obdobju z njim srečal dvakrat.
> Da generalni direktor sprejme gospoda Zemljariča na osebni obisk, je na ravni obče sprejemljivega odnosa do nekdanjega (prvega) direktorja UKC Ljubljana in predvsem do človeka, ki je v veliki meri zaslužen za izgradnjo UKC Ljubljana...

To se da razumeti, da Simon Vrhunec in piarovka UKC dajeta vedeti nekaj, kar bi lahko strnil v dva stavka: "Tovariš Zemo, z vsem spoštovanjem do vaših neizmernih zaslug, dosti je bilo. Obče sprejemljiv odnos in vljudnost zahtevata, da se za obisk pri generalnem direktorju naj...ustanove v državi najavite oziroma zanj dogovorite, ne pa da mu v pisarno vpadate po svojih muhah." Ker tudi sedanji direktor UKC si zasluži osnovno mero spoštljivosti. UKC nam sporoča, da ima Zemljarič očitno manire človeka iz zemljanke.

Ampak problem je v nadaljevanju:

> Ocenjujemo, da iz osnovne vljudnosti in spoštovanja lahko take osebe kadarkoli obiščejo generalnega direktorja kot popolnoma zasebni obisk.

Kadarkoli? Popolnoma zasebni? Naj Zemljarič k Vrhuncu hodi kadarkoli na zasebne obiske na dom. Nikjer na svetu v urejenih družbah tega ne počnejo po svobodni volji neodpisljivih, pa je menda še kje na svetu kakšna družba ali ustanova, ki je imela nekoč zelo zaslužne šefe. Takim se občasno priredi kakšen spoštljivostni sprejemček, enkrat ali dvakrat na leto lahko k sedanjim šefom pridejo na kavico, ali pa se z njimi dobijo na tovariškem kosilu, ampak napovedani in dogovorjeni. Mar lahko nekdanji izvoljeni predsednik ZDA Bill Clinton kadarkoli nenapovedan primaha v Belo hišo na "obisk" sedanjega izvoljenega predsednika ZDA Baracka Obame? Saj sta iz iste (demokratske) partije in je Obama sedel na Clintonov stol. Džizs!

Za začimbo tega veseljačenja nas forumskih opravljivcev velja pogledati, kje se je doslej pojavljalo piarovsko ime Lucija Mak Uhan. Ne tako davno je bilo to ime povezano s funkcijo piara oz. vodje kabineta družbe Skupina Viator & Vektor. Kasneje se je pojavljalo v povezavi s firmo Consensus, s katero so povezana tudi imena Pristop, Franci Zavrl in Andrej Drapal. Zadnji je del svoje nemajhne slave ustvaril tudi, ko je med potapljanjem Primorja po Sloveniji vodil nekega Trump-alike Mr. Frosta in novinarjem zelo zaupno razlagal o sramežljivi in diskretni naravi velikih ameriških investitorjev. Sence fantomske pojave Mr. Frosta je bilo opaziti tudi v lanski povesti o kupcu za tržiški Peko:

> Lucija Mak Uhan, svetovalka iz agencije Consensus, je v imenu potencialnega kupca Peka, hrvaške družbe Osimpex povedala, da pogajanja še niso končana, kljub temu pa razplet pričakujejo v nekaj dneh.

Nazadnje se Lučka Mak Uhan pojavi pri LMU s.p., ki je letos spomladi začela služiti z UKC, po nekaj mesecih pa se je očitno izpraznilo redno delovno mesto v piar službi UKC in je nosilka LMU s.p. postala uslužbenka javnega sektorja. Seveda je pa možno, da sta pri nas dve Lučki z enakima priimkoma. Kot je tudi možno, da 80+ let star tovariš in poslovnež hodi k Vrhuncu UKC tovariško srebat kavico in obujat spomine.

Piarovski službi UKC predlagam, da naslednjič pred medijskimi objektivi inscenira srečanje starejših zdravnikov in sester UKC z očetom in botrom njihove ustanove. Podrobnosti o takem podvigu lahko dobijo od nekdanjega najboljšega moštva Mercatorja. (kliči Rotovž za detajle o prizorih trgovskih solz press)

Gradili ste iz mojega denarja, marsikje po Sloveniji pa s samoprispevki.
Če bi katerikoli od takih politikov doniral svoj denar, je eno, a so vsi ti projekti in ekstra zaluge običajno polnile, tako kot danes, politikov zasebne žepe.
Potem se pa še oni zdravijo v ekstra sobah z ekstra ugodnostmi, a ne in direktorji, kot se spodobi, se še s temi veljaki, ki so jim zaupali zdravje, slikajo ob odhodu iz bolnišnic.
Pozdrav, na vrsti bom čez 4 mesece pa sem se najavil.