[bc123a]
1) Dokoncna kontrola lahko se vedno ostane v rokah sodisc, ki pa morajo imeti bistveno manjse pristojnosti (namesto tega jih morajo dobiti upniki). Stecajna sodisca poznajo tudi drugje po svetu.

Ne vidim nobene dodane vrednosti

2) Svet modrecev, ki bi imenoval sprotne stecajne senate bi se v sloveniji hitro izrodil v novo obliko prijateljev v stecaju, in po takem predlogu ne bi nad sabo imel nobene instance. Grozljivo. Na sodnika imas vsaj teoreticno moznost pritozbe. Ampak, kot ze receno, resitev ni v tem, ampak v tem, da se sodisca ne vtikajo v vsebinsko naravo stecaja.

Cepljeni naysayer. Zavrača vsako spremembo, ker predlog ni "popoln".

Seveda ima tudi predlagana institucija svoja tveganja. IMaš pa vrsto bistvenih prednosti pred sedanjim sistemom:

- Ni trajnega mandata, odškodninska odgovornost, večjo transparentnost in možnost kritike. Stopnja "accountability" institucije je torej neskončno večja kot sedaj, ko je praktično nič.

- V novi instituciji imaš možnost, da takoj na začetku uvedeš kulturo z bistveno višjim vrednotenjem profesionalnosti, učinkovitosti in spoštovanja rokov, ki ga v pravosodje ne boš uvedel še dolgo, če sploh zdaj. Sedanji sistem je, kljub togam in vsemu, po organizacijski in delovni kulturi na ravni državne dalmatinske konobe izpred trideset let.

- In kar je najpomembeje – s stvarmi se bodo ukvarjali ljudje, ki jih obvladajo. Ko enkrat vidiš, kako sodnica ob totalnem nerazumevanju kot neproblematičen požegna posel, ki vsakemu s finančnim IQjem več kot 100 na daleč smrdi kot prozorna manipulacija z namenom oškodovanja, vidiš, da je sedanji sistem brezupen. Ker je imel izvedenec ene strani lepše oči ali pa je v mnenju bolj pravilno postavljal vejce, ne vem. Ali pa je bil izvedenec druge strani prepameten za sodničin nivo razumevanja.

Tudi predlagani sistem bi delal napake, realno pa je pričakovati, da bodo postopki vsaj dvakrat hitrejši in odločitve dvakrat kvalitetnejše.

3) Upniki bi seveda morali dobiti totalno kontrolo nad podjetjem, nad katerim se je zacel postopek stecaja (sodisce bi pa moralo paziti le, da se stvari odvijajo v okviru zakonodaje). Problem, ki ga avtor ne naslovi, je v tem, kako iz slovenskih tajkunskih hobotnic (npr DZS!) izlociti povezane upnike. Da se ne bi kar naenkrat zacelo dogajati da podjetja pred stecajem kar naenkrat dobijo upnika, katerega terjatve so bistveno vecje od vsote vseh ostalih, za upnikom pa stari lastniki...

Žal nisem imel prostora, da bi se posvetil temu. Problem povezanih oseb, parkirišč in fiktivnih poslov je glavni razlog, zakaj sem predlagal novo institucijo. Ker sodišča, kot kaže, tem zadevam absolutno niso dorasla. Kot kaže zdaj že dvajsetletna praksa, teh zlorab niso sposobna niti razumeti, niti identificirati, niti dokazati, kaj šele preprečevati.