Problem je v Nemčiji, ki bi imela le toliko monetarne unije, kolikor ji ustreza. Nemčija se je preusmerila od »trgovinskega primanjkljaja k trgovinskemu presežku – da je torej v tujini manj kupovala kot pa prodajala. Toda to je mogoče samo zato, ker so druge države (večinoma južne Evrope) temu ustrezno povečale svoj trgovinski primanjkljaj. Zdaj smo vsi v težavah, vendar ne moremo vsi prodajati več, kot kupimo. Vseeno se zdi, da Nemci tega ne morejo dojeti; morda pa niti nočejo« je napisal Krugman v knjigi »Ustavimo to krizo takoj« (Modrijan, 2012). Večkrat moramo ponoviti in dojeti misel, ki jo tudi Krugman velikokrat ponovi: Tvoja poraba je moj dohodek, moja poraba je tvoj dohodek, dolg ene osebe, so sredstva druge osebe...seveda to drži samo za svetovno ekonomijo, ne pa za posamezno državo, posebej za Slovenijo ne, ki ima večje obveznosti do tujine, kot svojih sredstev v tujini, če sploh imamo kakšna omembe vredna sredstva v tujini, denar, zlato, 10 milijard depozitov? Svet potrebuje večjo javno porabo. Kaj pa Slovenija? Kako priti do večje javne porabe? Z davčnimi blagajnami in terorizmom, ki ga po nalogu politike izvaja DURS? Z višjimi davki, ki bi oplenili zasebni sektor in bi jih potem država javno porabila? Zagotovo ne, ker je to denar, ki je že v državi. Mencingerijanci so vodili napačno ekonomsko politiko in v Sloveniji za razliko od drugih, moramo prvo zmanjšati javno porabo, torej stopiti korak nazaj, da bi naredili dva naprej. Za začetek moramo spodbuditi porabo zasebnega sektorja, ki že ima denar. Pahorjevih 50%, ki v državnih službah nič koristnega ne počnejo je potrebno čim prej poslati na borzo, ki jih bo spodbujala pri iskanju navdihov za podjetniške izzive oziroma iskanje dela v gospodarstvu, na kmetijah pa tudi v tujini.