Ena izmed glavnih razvojnih težav Slovenije je nedorečena in nikoli izvedena regionalizacija na vseh nivojih, kje bi bile opredeljene jasne pristojnosti in naloge posameznih nivojev.

Na žalost pa je regionalizacija vedno talec političnih kupčkanj in preštevanj morebitnih glasov na naslednjih takšnih ali drugačnih volitvah. Ne vem, zakaj se država noče prilagoditi ljudem, ki nosijo v svojih glavah še zmeraj reginalizacijo kot je bila pred 100 leti.

Smiselna je uvedba 3 regij in statusa Ljubljane, kot glavnega mesta, kot 4 regionalne entitete:

1.) Štajerska, Koroška in Prekmurje z Upravnimi okraji MB, CE, SG, PT, MS in glavinim mestom Maribor
2.) Kranjska (Gorenjska, Dolenjska in Notranjska) z upravnimi okraji KR, PO, NM in glavnim mestom Kranj
3.) Primorje in Istra z upravnim a okrajema GO in KP, ter glavnim mestom Koper
4.) Ljubljana v okviru LUR

Taka razedlitev upošteva zgodovinske dežele, po drugi strani pa se tudi upošteva umeščenost Slovenije v EU in zagotavlja neko primerno velikost novo nastalih regij s tistimi onkraj meje, predvsem pa je ugodna v primeru koriščenja EU sredstev.
Po mojih izkušnjah so sedanje statistične "regije" neustrezne partnerice za medregionalno sodelovanje.
Predlagane regije bi bile vse razen z izjemo LUR upravičene do sodelovanja v čezmejnih programih in sicer 1.) in 2.) celo v treh 3.) pa v dveh. Regionalizacija bi morala tudi predvideti, da vsaaka izmed regij dobi sedež kakšnega ministrstva, vsak sedež upravnega okraja pa kakšno "agencijo", če so seveda sploh potrebne. S tem se zagotovi zmanjšanje dnevnih migracij v osrednjo Slovenijo in enkomernejša dostopnost javnih služb vsem prebivalcem Slovenije in s tem enakomernejši regionalni "razvoj". Poenotiti je treba tudi usklajenost pristojnosti vse organov policija, sodstvo,... z regionalnimi območji, da ni tako kot sedaj, ko se pristojnosti in meje prekrivajo oz. niso enotne. Poleg tega bi morali uslužbenci (vsaj vodilni kader) določenih ustanov (policija, tožilstvo sodniki, davčna inšpektorji...) rotirat geografsko, s čimer se bistveno zmanjšajo korupcijska tveganja.

Posledično se zmanjša državni zbor (na največ 45 poslancev, državni svet pa ostane v popolnoma spremnjeni funkciji (regije+upravni okraji), manjšine pa imajo po novem svoje predstavnike v regiji oz. upravnem okraju in ne več na nivoju države v DZ.