[macon]
> [Smudlek]
> > [ctx]
> Ctx, predpostavljam, da si letnik, ko ni bilo treba več v JLA oz, po tvojem JNA. Slovensko je bilo sicer JLA, pa očitno tega ne veš. Še 1x ti bom položil na srce in res upam, da se te bo prijelo. Ne nasedaj kakršnim koli politikom in hujskačem. Še nikdar se ni izcimilo nič dobrega. Kar nekaj zgodovine sem dal skozi in niti 1x nisem zasledil, da bi populizem prinesel kaj dobrega. Če boš prebral dovolj literature in pri tem mislil s svojo glavo, potem si na pravi poti. Problem je v tem, da skozi časovno distanco težko dobiš žive priče in se moraš pač zanesti na literaturo. Ker je ena takšna in druga drugačna, jo je dobro prebrati čimveč, ker tako lahko nekaj izluščiš.
> Sedaj pa beseda o, kot ti imenuješ JNA, jaz jo bom pa JLA. JLA je bila v FLRJ, kasneje SFRJ redna vojska in to spoštovanja vredna sila, s katero ni hotela češenj zobat nobena vojska, vključno za ameriško in rusko, kot najmočnejši. Dokler nacionalisti (predvsem srbski) niso naredili sranja, ni bila nikomur trn v peti. Lahko bi šli mirno narazen, pa pač nismo. Jaz sem generacija, ki je služila v JLA in ni bilo nič hudega. Je pa tam človek ratal samostojen in je nekako dozorel kot človek. Tam si moral pokapirat čisto življenske stvari, drugače si bil jebena stranka, tako kot je tudi v življenju. Spoznal si tudi, da so nekateri ljudje cepci. drugi pa normalni, ne glede na narodnost. Mimogrede, za današnjo mladino je velik minus, da tega ni več, naučili bi se osnovnih vrednot. Da pa ne boš mislil, da sem nek ljubitelj okupatorjev, mi je bilo pa takoj jasno kako in kaj, ko smo se odcepili. In za sodelovanje imam status veterana. Še 1x, pamet v roke in ne nasedaj politikanstvu, rajši glej okoli sebe.

Jaz sem bil tudi v JLA, ki je bila navadno sranje za pranje mladih buč s titoistično ideologijo. Izvajali so ga moteni idioti z našitki na ramenih, ki so bili večinoma kot da so ušli iz filma Ko to tamo peva, kaka polovica pa jih je bila še alkoholikov v zadnjem stadiju alkoholizma. Ogromno je bilo maltretiranja predvsem s strani polpismenih pastirjev, ki so dobili desetarske našitke in s tem doživeli življenski višek ter zajebavali druge. Spoznal sem, da je jugoslovanska vojska navadna šala, našo artilerijsko kasarno s 400 ljudmi bi v pol ure zavzeli trije do pet ameriških vojakov. V enem letu debilizma, lakote, neprespanosti in utrujenosti zaradi "razturanja" so mi šli možgani skoraj na off, potem naj bi študiral vendar sem imel več let težave s koncentracijo za učenje. Dojel sem tudi, da je Jugoslavija sestavljena iz prozahodnih ljudi, kjer smo bili Slovenci, večina Hrvatov razen Slavoncev, Vojvodinci in Beograjčani ter ostalih, ki so bili mentalno nekje v planinah divjega Kurdistana.

Evo, najprej se mi je kar pri srcu milo strilo, ko sem bral smudleka in se z distanco številnih let spomnil čeličenja in prisilnega učenja tolerance do drugačnih, recimo takih, ki si ne perejo kaj prida nog, ki bi jim IQ ocenil na 80 in razgledanost na šumadijske pašnike, pa so vendarle bili zdravniki, stomatologi, farmacevti... Seveda pa z izjemo nas Slovencev obvezno partijci. Tarok slovenske enklave v nedeljo dopoldne na tleh spalnice ob francoskih sirčkih (tik pred olimpiado v Sarajevu je bilo, in je bilo v BG in SA začasno vsega dovolj) in štajerskih buteljkah, zastonj pijača v restavraciji nasproti Politike. Vsesplošno smrčanje v amfiteatru VMA ob urah "političke nastave". Korakanje celega voda v grmovje pred krohotajočim se oficirskim zborom zaradi napačne komande aktualnega zamenika komandira voda, danes visokega "oficirja" v Krki... Kako brezhibno so me naučili zlagati srajce in loščiti čevlje. Lepi spomini.

Potem pa sem pa prišel k sebi, ko sem bral tvoj odgovor. Ja, z leti psiha poskrbi za rožnato obarvanje zgodovine. Brisanje neugodnih občutkov in spominov je mogočno orodje za lažje življenje samega s seboj. Odlično si opisal realnost, kakršno smo videli tedaj na licu mesta, od primitivcev desetarjev, ki so komandirali izobražence, preko naduvanih ortonacionalističnih srbskih polkovnikov - političnih predavateljev, do dvajset kilometrskega neplaniranega marša v snežnem metežu v besni košavi in pri -15 z vso opremo po zaključenem logorovanju, ker je prišlo do resne organizacijske napake (vsi smo preživeli - predstojnik šole je bil za kazen povišan v generala in umaknjen v Prištino), jebemti, prav nič lepo ni bilo. In tisto komunistično pranje možganov o grdih kapitalistih in dobrih revolucionarjih, o tem, da moramo biti vsi hvaležni Jugi, ker je v vsakega od nas vložila do diplome dvesto hiljada maraka (kje neki jih je dobila), da moramo vedeti, da smo res neuvrščeni, ali ako bukne rat, zna se gdje nama je mesto.