Ampak niso hoteli, Schweighofer je takrat izrecno želel Schollmayerja, ta pa Crnkoviča. Oba pa Crnkoviča za člana uprave. Kljub temu da se KD, Infond in ostali potencialni vlagatelji niso strinjali.
Potem pa so intelektualci, jasno polni sebe, pač sami skočili v neizmerno uspešen projekt... in seveda po pričakovanju vseh potencialno vpletenih in s projektom seznanjenih globoko nasedli. Da si ugotovil, da bo projekt nasedel, ni bilo potrebe, da si ravno raketni znanstvenik.

Styria je takrat imela možnost kupiti vsaj Večer (Delo najbrž ne, v Dnevniku je pa tako imela četrtino, ta pa v Večeru manj kot desetino), pa je raje šla v ta mega sanjski projekt. Vsakemu po njegovih željah.

Zame bolj zanimivo kot sam neuspeh/propad pa je, da je idejni oče in dejanski driver tega projekta še vedno na odlično plačanem mestu v Styrii. Klausa Schweighoferja ni odneslo niti pred leti opravljeno "prevetravanje" takratne uprave. More imeti močnega podpornika v ozadju.