Enkrat si bomo morali priznati, da imamo lahko le tako obširen javni sektor in samo toliko socialne države, kot ju lahko vzdržujemo. Naučiti se bomo morali živeti s tem, kar ustvarimo. Če bi imeli vsa leta izravnan proračun, nam ne bi desetino proračunskih prihodkov pobrale obresti na izposojen denar, ki ga ne namenjamo za razvoj, temveč za vzdrževanje obstoječega stanja.

Zaključek? Še vedno jemo s preveliko žlico.