Zaključek,zadnji odstavek,mi je všeč. Ostalo pa je bolj po pravilu "vsi so enaki".Po tistem pravilu,ki so si ga izmislili kot ravnotežje svojim grehom.Verbalnih spopadov med komunisti in antikomunisti ni bilo,dokler se niso pričeli kazati določeni obrisi resnice in,ko je Slovenija morala priznati tudi stvari,ki jih je tajila do osamosvojitve.In dokler se niso prvi ojunačili in napisali kakšno knjigo o dogodkih do leta 1945.In tisti,ki so oporekali komunistom niso bili antikomunisti,bili so ljudje,ki so se rešili strahu pred členi KZ iz Bavconove šole (npr.133.čl)in so v svojem življenju obrnili tudi kakšen list v kateri od knjig,ki se ni imenovala "Čitanka za nižje razrede". Vsak pogovor na to temo je še vedno težak in hitro postane neprijeten,če ne celo vroč. Vse bi bilo lahko že davno stvar zgodovine,ČE NE BI zgodovine tako izmaličili. Res je to,da zgodovino pišejo zmagovalci,na žalost so jo pri nas pisali ponarejevalci.In to po naročilu partije. Dokler bo vsaka beseda ali vsako dejanje,ki ni v skladu s partijsko zgodovino, doživelo agresivne napade raznih oblik, ne bo možno v naslednjem desetletju dovolj spremeniti na tem področju.