Pri uradniku človk ne rabi velik sekund preden spet ugotovi, da ljudje za okencem najbrž živijo v nekem drugem vesolju.

Tako na primer sem pred kratkim na TV-ju poslušal en tak ženski primerek v državnem svetu, ki je vzvišeno razlagal kako smo vendar Slovenci preveč leni da bi se preseljevali saj: Majo menda v velenjskem zdravstvenem domu štiri prosta mesta pa se na njih nihče ne prijavi. "Kar ti si tam najemaj stanovanje za 450€ s 700€ neto plače do penzije," sem si mislu. "Al pa se javi in reci da se boš vsak dan vozila po dve uri naokol mimo Ljubljane z drugega kota Slovenije - pa počakej da te bojo izbrali uš pisarniška."

(Se opravičujem za rudarske kletvice.)