"Po sanaciji bančnega sistema bi morala biti debata o razdolžitvi (tako podjetij kot države) ena glavnih razprav v državi. Pa ni, lahko bi celo rekli, da gre za tretjerazredno temo. In kaj so prvorazredne teme? Udba, arhivi, kolajne na olimpijskih igrah."
Sanacija bank sama po sebi ne prinese nič. Podjetja niso kreditno sposobna, torej ne bodo dobila kredita ne od saniranih, ne od tujih bank. Kot na Financah sami ugotavljate se še vedno ščiti tovarišijski plenilski kapital v rokah posvečenih ljudi. In smo že pri udbovskih arhivih, za katere pravite, da so nepotrebna tema. ali res? Ali ni prav ta združba in njene nove lovke tista, ki nas drži v šahu? Mi nočemo govoriti o Rigelniku, Petanu, Mermalu, Zemljariču, Kocijančiču ..., ki držijo niti v rokah. Ne, pri nas hočemo na vsak način ljudem dopovedati, da je kriva nekakšna imaginarna politika, kar tako, sama po sebi. Skratka krive so politične stranke, ki da so vse enake in pokvarjene.
Zato tudi ta članek, čeprav kruto resničen, ne odpira pravih dilem. Mi se moramo enostavno vprašati, kdaj nam bo dovolj hudo, da bomo pripravljeni na spremembe, na prelom z našo socialistično miselnostjo, ki smo jo očitno zaužili že z materinim mlekom. Dokler ne bo sprememb v glavah vsaj dobre polovice volivcev, ki bodo zahtevali prave spremembe, rešitve ni.
Zakaj ne bi imeli pri nas šolstva kot ga pozna razviti del EU, zakaj ne bi imeli takega sodstva, organov pregona, inšpekcijskih služb, zdravstva, sociale, sindikatov ...? Zakaj? Res je, da tudi tam ni vse idealno, toda v primerjavi z nami je vsaj normalno!