"Če bi takšno oddajo namesto nekdanjega novinarja Mladine delal njegov kolega iz Reporterja, bi za grozečo nevarnost ekstremizma izbral kajpak levičarske skrajneže."
Pa ni in to ne po naključju. V javni hiši imenovani RTV Slovenija se kaj takega enostavno ne more zgoditi. Prav tako se ne more zgoditi, da bi tam govorili o kakšni ekstremni levici, saj jo prav tam, predvsem Val 202, celo propagirajo. Toliko o tem konstruktu publicista Steinbucha.
Strinjam se, da imamo neprimerne verbalne izpade tako na levi kot desni. Oboji so obsojanja vredni! Vendar prav na tej točki spet pademo v isto zanko. Naši dominanti mediji poskrbijo za obsodbo enih in prikrivanje ali relativizacijo drugih.
Kar se tiče razpredanja o "sovražnem govoru" (v narekovajih zato, ker je pojem raztegljiv kot čikgumi) v zvezi s tuje rodnim prebivalstvom, ki presega določen procent populacije v zahodnih državah (Danska, Nemčija ...), pa bi Stainbuchu svetoval naj se malo bolj poduči. Nestrpnost, ki je pri nas seveda prisotna, je zaenkrat neprimerljivo manjša, kot tam. Seveda tudi po zaslugi medijev in šolskega sistema.
In zdaj smo tam, kjer je žled najdebelejši in noče in noče popustiti. Pri nas so vsi dominantni mediji v rokah ene opcije, ki je naslednica enopartijske diktature. To se ni in se očitno ne bo spremenilo. Šolski sistem je trdno v rokah te iste opcije, ki je samo sebe poimenovala stroka. In prav ta nemoč v ljudeh tipa Erlah sproži tak nemočni bes, ki preseže meje racionalnosti. Le tako izrazi svojo nemoč in postane opazen, žal.
Ledni objem na naši družbi ostaja zaradi nerazumevanja, neznanja in kot bi rekel Drago Jančar "egiptovskih loncev mesa". Tako pristajamo na dejstvo, da smo zamrznjeni v času in prostoru enopartijskega mišljenja. Stainbuch me je o tem dodatno prepričal. Žled, žled!