Velik del javnosti si misli Akrapovič=privatnik, pun ko brod. To je to od občudovanja. Se je kdaj kdo vprašal, zakaj pa nekdo iz gospodarstva ne gre nikoli v politiko, če verjame, da je narod dovolj pameten, da se ga da popeljati v svetlejšo prihodnost? Pri nas se gre v obratno smer, da lahko brez velikega vložka hitro zaslužiš (Petan, Rigelnik, Šešok...). V NY izvolijo Bloomberga, pri nas so pa zadnje čase v modi večni (in tudi falirani) akademiki, ki na cesti ne bi niti Kralja ulice prodali. Pravi podjetniki (tisti, ki ne kradejo s politiko) niso neumni in vedo, da v Sloveniji se it neke podjetniško obarvane politične inciative je samomor.
Ključen problem zapiranja pred tujim kapitalom vodi v butalistanu v gospodarski propad. Ker prostega kapitala v Sloveniji več ni, banke pa so pri kreditiranju pretirano previdne. Če gre v normalni državi večja firma v stečaj, bo luknjo zapolnila konkurenčna (ali več njih), domača ali tuja. Pri nas pa domačega kapitala ni, tujega se pa odriva. Službe izginjajo, potrošnja pada, firme propadajo in krog je sklenjen. Kolektivizacija pajdaškega kapitalizma (ob ohranjanju proračunsko predrage levakarske volilne baze), ki se v butalistanu ponuja kot ključna rešitev se ne more (in se ne bo) dobro končala. Da ne govorim o debilnosti folka, ki je navdušen nad propadanjem tajkunskih zgodb. Namesto, da bi se kaznovalo fizične osebe, se ruši celotne firme. Saj vsi privoščimo Rigelniku, Petanu ali pa Glaserju da popušijo, vendar ne tako, da popušijo celotne firme.