"Da nasilje ni prava pot, se, upam, strinjamo vsi."


Lopovi, ki so z neznanskim nasiljem prišli na oblast, še dandanes uživajo vse časti in se preobjedajo s pokradenim denarjem ter premoženjem. Njihova roparska anticivilizacijska "filozofija" je še dandanes čaščena in cenjena, z njo ves čas navdihujejo mlado in staro.

Kako naj bi se torej vsi strinjali, da "nasilje ni prava pot"?

Ravno obratno: s tem ko se razmere za pošteno preživljanje naglo poslabšujejo, postaja nasilje v vseh oblikah vedno bolj edina prava izbira za preživetje!
Jutri ("Aber morgen, morgen...") tudi granitne kocke in obešanje papirnatih lutk po kandelabrih ne bo več zadosti.

Lahko samo upamo, da bo bližajoče se nasilje udarilo po glavi najbolj tiste, ki častijo in propagirajo (v šolah in v javnosti) kot ideal in zgled mladim generacijam brezmejno revolucionarno nasilje najbolj nečloveškega - hudojamskega - tipa, uvoženo izza Kavkaza in Urala v nekdaj tako idilični socialni svet podalpja. Ki je danes že pokvarjen kot kvargelj...