Vsa ta humanitarnost je zlagana.
Ana Lukner, Anita Ogulin in podobni se ne gredo humanitarnosti zaradi pomoči otrokom, temveč v želji po lastni promociji in vzpenjanja po družbeni lestvici.
Odpraviti je potrebno vzroke za revščino, ne pa blažiti posledice.
Nasploh pa je tako, da se s humanitarnostjo ukvarjajo tisti, ki so krivi za razslojeno družbo. Z dobrodelnostjo pa si le kupujejo odpustke in večajo družbeni ugled, nastopajo v medijih, plačujejo drage družabne dogodke!