Ožura: Bili bi zadovoljni, če bi poplačali varčevalce

Tovarna sladkorja OIK Osijek je sicer le eden od pravnih oseb, do katerih ima LB Zagreb terjatve na Hrvaškem, gre pa za enega večjih dolžnikov. Ožura je danes pojasnil, da ima LB Zagreb do pravnih oseb na Hrvaškem dvakrat več terjatev, kot znaša njen dolg nekdanjim hrvaškim deviznim varčevalcem.

Po podatkih LB iz januarja letos je imela LB Zagreb, ki sicer ne posluje, ker ji je Hrvaška narodna banka leta 2000 ukinila žiro račun, 132.402 varčevalcev, na računih pa so imeli 172,151 milijona evrov sredstev, vključno s pogodbenimi obrestmi.

Na vprašanje, ali bo LB v primeru, če bi mu sodišče v Strasbourgu v razsodbi priznalo izplačilo odškodnine v zahtevani višini 57,5 milijona evrov, s temi sredstvi poplačala dolg nekdanjim deviznim varčevalcem LB Zagreb, je Ožura dejal, da so "doslej vse, kar so izterjali, porabili za poplačilo starih deviznih vlog". V LB pa bi bili po njegovih besedah "povsem zadovoljni, če bi bile terjatve poplačane v takem obsegu, da bi poplačali varčevalce". mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, kot to določa sporazum o nasledstvu.

Ožura: V primeru "Kovačič in drugi proti Sloveniji" ne pričakujem nič posebnega

Na vprašanje, ali bi lahko imela tožba vpliv na odločitev velikega senata sodišča v Strasbourgu glede tožbe treh nekdanjih varčevalcev LB Zagreb proti Sloveniji, pa je Ožura dejal, da tega ne ve in da "gre za popolnoma različni zadevi". Dodal je še, da v primeru "Kovačič in drugi proti Sloveniji" sicer ne pričakuje nič posebnega, saj sta bila dva tožnika poplačana, ena tožnica pa ni izkoristila vseh pravnih sredstev na Hrvaškem.

Ta primer je petčlanski senat velikega senata sodišča v Strasbourgu 6. julija letos napotil v obravnavo na veliki senat in tako ugodil zahtevi odvetnika tožnikov, ki je februarja zahteval presojo razsodbe, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo.

Slovenija je sicer v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in vztraja, da gre za vprašanje, ki mora biti rešeno v okviru nasledstva nekdanje SFRJ, saj je za hranilne vloge jamčila zvezna država in Slovenija deviznih vlog ni dobila. Vprašanje jamstev za stare devizne hranilne vloge bi bilo tako treba rešiti na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, kot to določa sporazum o nasledstvu.