Ugotovitve kar na mestu, vendar je zakonodaj tista, ki trenutno
najbolj onemogoča domače trošenje. Dokler ne bo povečanega
povprašvanja po potrošnih dobrinah, ne bo izhoda iz krize. Vsa
zakonodaja, ki omejuje trošenje potrošnih dobrin ( dobrine, ki si
jih lahko privošči vsakdo v določenem obsegu)je največja ovira. Če
se plastično izrazim bo ponovno potrebno ljudi navaditi, da bodo
šli po zaključenem delu na pjačo ali dve med potjo proti domu, da
si bodo privoščili tudi kako drugo pregreho ( tobak takšen ali
drugačen, sladkarije takšne ali drugačne,....) Za vse to je pa
potrebno obstoječo zakonodajo prilagoditi danim razmeram. Vse te
dejavnosti ( gostinstvo, trgovina, proizvodnja teh "pregreh", so
vse bolj ali manj delovno intenzivne, zato bi se tudi rešilo
doberšen del sedaj trenutno nezaposlenih nezaposlenosti. In krog je
zaključen. Edini, ki temu nasprotujejo so finančniki, ker za te
dobrine ni potrebnih njihovih storitev ( vsaj ne v obsegu kakršnega
si oni želijo)ne pri proizvodnji ne pri prodaji.