Presrečen sem, da je je moja nona sodelovala pri dizajnu tega lepotca. "Če mi gre kaj na jetra, je to da mi pada dež po registrski tablici na zadku mojega rumenega miletreja, drugače pa je to prava zver", je rada potarnala.

Da pa vidim na osmi sliki mojo že od lani pogrešano rostfraj ograjo, s katero sem končal skoraj polstoletno agonijo s štrihanjem te sicer vedno rjaveče prepreke, brez katere bi moji kunci vsi po vrsti končali v črnem emajliranem piskru sosedove Gertrude, jim pa žal ne morem šteti v čast. Sem mislil, da so švabi kaj boljši od čergarjev, ki skrbijo za redno demontažo žlebov.